Edgar Degas – Mladi Spartanci vadijo

Mladi Spartanci vadijo je zgodnje Degasovo delo iz okoli leta 1860: na levi stojijo štiri dekleta, na desni pet golih dečkov, med obojimi pa se odpira ravnina s Šparto in goro Tajget. Kot umetniška slika je to zgodovinski prizor, ne vaja v baletni dvorani, po kateri slikarja danes poznamo. Izvirnik meri 109,5 x 155 cm in ga hrani National Gallery v Londonu pod inventarno številko NG3860. Pri nas nastane kot ročno naslikano olje na platnu, v merah od 80 x 60 do 180 x 130 cm ali po vaši meri, fotografijo dokončanega dela pa pred odpremo dobite v potrditev.

Mladi Spartanci vadijo – Edgar Degas

Kdo je na sliki?

Prizor prihaja iz Plutarhovega življenjepisa Likurga. Rimski pisec opisuje, kako so v Šparti dekletom naložili telesno vadbo – tek, rokoborbo, met diska in kopja – ter jim dovolili, da dečke izzivajo. Na levi strani platna stoje štiri dekleta, na desni pet golih dečkov; v srednjem planu se okoli ostarelega Likurga, ki je Šparti napisal zakone, zbirajo matere otrok. Za njimi leži mesto Šparta, nad katerim se na levi dviga gora Tajget, s katere so v Šparti metali nezaželene dojenčke. Vse to so podatki iz zapisa londonske National Gallery o delu NG3860; imen posameznih figur ni, ker jih ni ne pri Plutarhu ne v muzejskem zapisu.

Kaj je na platnu?

Kompozicija je široka in nizka, kot friz. Levo skupino nosijo štiri dekleta v svetlih tkaninah, ki so speta pod prsmi in okoli bokov: prvo ima rdeč pas, drugo temno modrega, tretje pa svetlo turkiznega, in prav ta turkizna je najbolj nasičena barva na vsem platnu. Sprednje dekle iztegne roko proti desni; kretnja je lahko izziv ali vabilo, sama poteza tega ne pove. Desno stoji pet dečkov, brez oblačil, v petih različnih držah – eden dviguje roke visoko nad glavo in z njimi sklene lok, drugi stoji obrnjen s hrbtom, tretji čepi na vseh štirih v travi. Sredina slike ostane prazna: samo trava, ki se od zelene proti obzorju umakne v rjavo. Nebo je bledo rožnato in brez oblakov, gora levo pa je naslikana v isti rožnati barvi kot nebo, tako da se zdi bolj kulisa kot skala. Površina je suha in nedokončana; ponekod se skozi barvo vidi tkanina platna, ker delo ni bilo nikoli lakirano.

Zakaj je prav ta prizor pomemben?

Ker je Degas z njim hotel postati zgodovinski slikar. Aprila 1859 se je vrnil v Pariz po treh letih v Italiji, kjer je študiral in prerisoval stare mojstre, in v prvi polovici šestdesetih let je naslikal pet velikih zgodovinskih kompozicij; ta je ena izmed njih. Zgodovinsko slikarstvo je takrat veljalo za najvišjo zvrst, pot do ugleda pa je vodila skozi pariški Salon. Prav tja to delo ni nikoli prišlo. Ostalo je v ateljeju in Degas ga je obdržal vse življenje; okoli 1879–80 ga je znova predeloval in po pričevanju prijatelja Daniela Halévyja ga je v poznih letih postavljal na stojalo, kjer se je pred njim pogosto ustavljal. Za slikarja, ki je slovel kot risar plesalk, je bilo to delo dokaz, da zna tudi drugače.

Kaj prizor pomeni?

Muzejski zapis pušča vprašanje odprto: morda ne gre za tekmovanje, ampak za dvorjenje, saj se pričeske in drže deklet ujemajo s Plutarhovimi opisi takšnih obredov. Iztegnjena roka sprednjega dekleta je lahko vaba prav tako kot napad. Druga stvar, ki jo zapis navaja, je Degasova predelava: klasične poteze mladostnikov je pozneje zamenjal s sodobnejšimi obrazi, tako da antična snov nosi glave, kakršne je srečeval v Parizu. Prav ta razpoka med starim in novim je razlog, da delo ni zamrznjena antika. Impresionizem se je tega dela dotaknil šele pozneje: leta 1880 ga je Degas razstavil na peti impresionistični razstavi v Parizu. Kljub temu impresionistična slika to po slogu ni – ni sončne svetlobe, ni trenutka, ujetega na prostem, ampak premišljena zgodovinska kompozicija, ki je nastajala dve desetletji.

Motiv med Degasovimi deli

Prve različice te kompozicije Degas ni dokončal. Opustil jo je in začel znova; opuščena, v sivih tonih naslikana verzija je danes v Chicagu, kjer jo Art Institute vodi kot Špartanska dekleta izzivajo fante (inv. št. 1961.334). Tam je pokrajina bolj izdelana in v srednjem planu stoji klasična stavba, ki je v londonski različici ni več – ravnina je prazna, prizor pa se s tem približa gledalcu. V naši ponudbi so tej zgodnji, pripovedni plati Degasa najbližje David in Goljat, druga svetopisemska oziroma antična snov iz istih let, Pivka absinta, kjer se je slikar že obrnil k sodobnemu Parizu, in Prizor na plaži, kjer figure prav tako razporedi po širokem, nizkem formatu.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Nastane s čopičem in oljnimi barvami, ne s tiskalnikom. Slikar dela po predlogi visoke ločljivosti in ohrani tisto, kar je pri izvirniku najtežje: suho, nedokončano površino, na kateri se posamezne poteze ne zlijejo v gladko ploskev, ter razmerje med bledo rožnatim nebom in zeleno ravnino. Ker gre za veliko kompozicijo z devetimi figurami v ospredju, je razporeditev skupin izmerjena, preden se začne barva. Vsaka reprodukcija slike nastane na novo in dva primerka nista nikoli povsem enaka, saj roka iste poteze ne ponovi dvakrat; vsaka ročno naslikana kopija je zato svoja. Za to družino nimamo fotografij naših dokončanih platen, ker delo od uvedbe atelijskih posnetkov še ni bilo naslikano – zato tu nobenega posnetka ne prikazujemo in ne opisujemo. Naše slike na platnu so vedno napete na lesen slepi okvir, fotografijo vašega platna pa dobite pred odpremo.

Katera mera za kateri zid?

Če ne veste, katero: 120 x 90 cm. Format je ležeč in razmeroma nizek, zato delo potrebuje širino; na ozkem zidu se friz obeh skupin stisne in izgubi prav tisto prazno sredino, ki prizor drži skupaj. Meri 80 x 60 in 90 x 65 cm sta za manjšo steno, hodnik ali skupino manjših del; 100 x 70 in 110 x 80 cm gresta nad komodo ali pisalno mizo; 120 x 90 in 140 x 100 cm sta meri nad sedežno garnituro, kjer se slika za dnevno sobo šele razpre in kjer to delo največkrat konča. Mera 155 x 109,5 cm je posebna, ker je natanko velikost izvirnika v Londonu, le zrcalno zapisana; 180 x 130 cm je največja in sodi v visok prostor. Ker so stenske slike na zaslonu videti manjše, izbrano mero raje odmerite na steni s papirnatim izrezom – pri tako širokem formatu se najpogosteje zmotimo prav v širino. Nobena mera ni na zalogi kot gotov izdelek: velike slike te vrste nastanejo šele po naročilu in vsak primerek ostane unikat.

Mera po naročilu, slepi okvir in okvir

Če vam nobena od osmih mer ne ustreza, delo naslikamo po vaših merah in ohranimo razmerje prizora, da skupini na levi in desni ne izgubita prazne sredine med sabo; to je naša slika po naročilu. Vsak primerek dostavimo napet na lesen slepi okvir in pripravljen za obešanje. Za okvir uporabite našo 3D aplikacijo: na tem motivu pokaže vse profile, ki jih imamo, tako da lahko zlato, srebrno, črno, belo in naravni les primerjate med sabo – aplikacija je namenjena izključno izbiri okvirja. Če želite videti, kako bo delo videti prav na vaši steni, imamo za to ločeno storitev vstavitve v prostor.

Dostava in garancija

Vsak primerek nastane po naročilu v našem ateljeju v Sloveniji, zato računajte na 15 do 45 dni, odvisno od izbrane mere; pri največjih dveh merah je rok praviloma na zgornji meji. Pošljemo ga napetega in zaščitenega za prevoz, uokvirjenega, če ste okvir izbrali, v Slovenijo in EU brez carine. Pred odpremo dobite fotografijo dokončanega dela v potrditev, za vsako naročilo pa velja naš pravilnik o vračilih. Celotno ponudbo najdete v galeriji Edgar Degas, slikarjevo pot pa opisuje naš članek o Edgarju Degasu.

Pogosta vprašanja

Kaj se na sliki dogaja?

Štiri špartanska dekleta izzivajo pet dečkov na vadbo. Prizor povzema mesto iz Plutarhovega življenjepisa Likurga.

Kdo je starec v srednjem planu?

Likurg, zakonodajalec Šparte. Okoli njega stojijo matere otrok, ki so v ospredju.

Katera gora je v ozadju?

Tajget, ki se dviga nad Šparto. Muzejski zapis navaja, da so z nje metali nezaželene dojenčke.

Zakaj so figure gole?

Ker snov to zahteva: špartanska vadba je potekala brez oblačil. Degas je v tej temi videl tudi priložnost, da pokaže svoje znanje risanja telesa.

Je bilo delo kdaj na Salonu?

Ni. Nastalo je z mislijo na Salon, a tja ni prišlo; razstavljeno je bilo leta 1880 na peti impresionistični razstavi.

Zakaj je površina videti nedokončana?

Ker to tudi je. Degas je delo predeloval še okoli 1879–80 in ga ni nikoli lakiral.

Kje je izvirnik?

V londonski National Gallery, pod inventarno številko NG3860. Prva, opuščena različica je v Art Institute of Chicago.

Je to tisk?

Ni. To je ročno naslikano delo z oljnimi barvami na platnu; poteze čopiča se vidijo in otipajo.

Katero mero naj izberem?

Nad sedežno garnituro običajno 120 x 90 cm, za manjšo steno 100 x 70 cm. Razpredelnica mer je zgoraj.

Ali lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Da, slikamo po meri in pri tem ohranimo razmerje prizora.

Je delo primerno za darilo?

Je, zlasti za bralca antike ali ljubitelja zgodovinskega slikarstva. Ker vsak primerek nastane po naročilu, upoštevajte rok izdelave; če želite izbiro prepustiti obdarjencu, je na voljo naš darilni bon.

• Motiv: štiri špartanska dekleta izzivajo pet golih dečkov, v ozadju matere, Likurg in gora Tajget
• Izvirnik: Edgar Degas, okoli 1860, oljna tehnika na platnu, 109,5 x 155 cm, National Gallery v Londonu (NG3860)
• Naša izvedba: ročno naslikano olje, osem mer od 80 x 60 do 180 x 130 cm, napeto in po želji uokvirjeno
• Zanimivost: štiri dekleta imajo na platnu deset nog namesto pričakovanih osmih – Degas je gibanje razporedil, kot bi ga pozneje razporedil film