Opis
Leto nastanka: 1860
Originalna velikost: 155 cm x 109,5 cm
Slikarski slog: Impresionizem
Originalna tehnika: Olje na platnu
Nahaja se: National Gallery, London (inv. NG3860)
Mlade Spartanke pri vadbi – Edgar Degas
Degas je bil star šestindvajset let, ko se je lotil te ravnine. Na levi skupina deklet izziva skupino fantov na desni; med njima, v ozadju, stoji skupina starejših, ki jih opazuje. V daljavi se dviga gora Tajget. To je umetniška slika, ki jo je slikar začel kot veliko zgodovinsko platno in končal kot nekaj povsem drugega.
Kaj se na platnu dogaja
Prizor je razdeljen na dvoje. Levo stojijo dekleta, iztegnjena naprej, z rokami v gibu izzivanja; desno se fantje zbirajo v gruči, nekateri sedijo, drugi vstajajo. Med obema skupinama je prazen pas zemlje, in prav ta praznina nosi ves pomen: napetost je v razdalji, ne v dotiku. Zadaj, majhne in mirne, stojijo odrasle postave, ki prizor gledajo brez vmesšanja. Nad vsem se v svetlem, skoraj brezbarvnem zraku dviga gorski greben.
Kako je slikano
Barva je nanesena tanko in suho, brez lakiranega sijaja akademskih platen tistega časa. Telesa so risana z jasno potezo, obrisi ostajajo vidni, kot da risba še ni popolnoma prekrita. Degas je platno večkrat predelal; ponekod se skozi zgornjo plast še vidijo starejše lege in premaknjeni obrisi. Format je širok in nizek, tako da figure dobijo prostor, ne da bi jih pokrajina poglteala.
Kje stoji v Degasovem delu
To je bila njegova poteza k veliki zgodovinski sliki – in hkrati njen konec. Telesa niso idealizirana po antičnem vzoru, ampak so pariška, koščena in resnična. Prav ta neposlušnost je napovedala vse, kar je Degas slikal pozneje: opazovanje telesa pri delu, brez poze in brez olepševanja. Kdor sledi tej poti naprej, jo najde v Absintu in še desetletja pozneje v Plesalkah ob drogu.
Naša izvedba
Naša izvedba je ročno naslikana oljna slika na platnu. Vsako platno nastane posebej, v velikosti in okvirju po vaši izbiri. Slikar dela po izvirniku, s čopičem in oljnimi barvami, tako da ostanejo vidne poteze in plastovitost nanosa – tisto, česar tisk ne more posneti. Ker vsako platno nastaja posebej, se manjše razlike med posameznimi izvodi ne le dopuščajo, ampak so del ročnega dela.
