Edgar Degas – Vaja v plesni dvorani

Vaja v plesni dvorani prikazuje visoko, zelenkasto sivo vadbeno dvorano pariške Opere med vajo. Zadaj so trije visoki loki oken, skozi katere pada bleda dnevna svetloba, desno od sredine stoji težak rjav steber, ob desni steni teče lesen drog za vajo, spodaj desno pa se v tleh odpira temna pravokotna odprtina. Levo stoji plesalka na nizkem podstavku, v sredini se dve sklanjata druga k drugi, ob drogu desno pa je ena naslonjena čez drog z glavo na rokah. Skoraj polovico platna zavzemajo prazna tla. Izvirnik je naslikan z oljem na platno in ga hrani Phillips Collection v Washingtonu pod inventarno številko 2001.014.0001. Pri nas nastane z roko, v osmih merah od 27 x 20 do 150 x 110 cm ali po vaši meri, pred odpremo pa dobite fotografijo dokončanega dela v potrditev.

Vaja v plesni dvorani – Edgar Degas

Kdo je na prizoru?

Devet ali deset plesalk in ena temna postava; nihče od njih ni poimenovan. Skrajno levo stoji plesalka na nizkem temnem podstavku, z roko na boku in rdečim trakom čez pas. Levo od sredine je postava v črnem z dvignjeno roko; ali gre za baletnega mojstra ali za glasbenika, prizor ne pove, zapis pa ne imenuje nikogar. V sredini sta dve plesalki tesno skupaj, ena se sklanja naprej. Ob oknih zadaj stojijo še tri ali štiri, ena z rokami na bokih. Desno ob drogu je ena naslonjena čez drog z glavo na rokah, za njo pa še ena stoji.

Kaj je na platnu?

Visoka dvorana, naslikana tanko, tako da se skozi barvo vidi tkanje platna. Zadaj so trije visoki loki oken z bledo svetlobo, ob desnem robu pa še eno višje pravokotno okno. Desno od sredine stoji težak rjav steber s profilirano bazo in gre čez vso višino prizora. Ob desni steni teče lesen drog za vajo, ob njem pa se po tleh vlečejo navpične sledi barve. Spodaj desno se v tleh odpira temna pravokotna odprtina. Barve so zadržane: zelenkasto siva stena, umazano bela krila, bleda rumena okna, rjav steber. Skoraj polovico platna zavzemajo prazna tla.

Zakaj je prav ta prizor pomemben?

Ker je dvorana večinoma prazna, pogleda pa ne moremo odtrgati od plesalke, ki je naslonjena čez drog z glavo na rokah. Vaja je tu delo in ne predstava: velik hladen prostor, svetloba, ki pride od zadaj in postave le orisuje, in telesa, ki počivajo prav toliko, kolikor se gibljejo. Degas ne postavi nobene v sredino in nobene ne poudari; namesto tega pusti, da polovico prizora zavzamejo gola tla. Prav ta praznina naredi utrujenost ob drogu vidno.

Kaj prizor pomeni?

Trud, ki ga občinstvo nikoli ne vidi. Impresionizem pri Degasu je pomenil izrez trenutka, kakršnega vidi oko z določenega mesta, in to mesto je tu v kotu vadbene dvorane, ne v loži. Takšna impresionistična slika zato pokaže poklic in ne nastopa. Kot umetniška slika deluje tiho in zbrano; zaradi zadržanih barv je hvaležna slika za dnevno sobo in med motivi, ki jih ljudje izbirajo za stenske slike v spalnici ali delovni sobi, spada med najmirnejše. Prizor potrebuje nekaj razdalje, da se figure ločijo od stene.

Motiv med Degasovimi deli

Vadbene dvorane in odri so pri Degasu cela družina del. Baletna ura prikaže isto delo z bližje razdalje in z več figurami, Baletna vaja na odru premakne vajo na oder, Glasbeniki v orkestru pa pokažejo isti dan z mesta v orkestrski jami. Delo je v Degasovem katalogu del zapisano pod oznako MS 209, sočasni prizor iz vadbene dvorane pa hrani Art Institute of Chicago.

Kako nastane naša ročno naslikana izvedba?

S čopičem in oljnimi barvami, ne s tiskalnikom. Izvirnik je olje na platnu, torej ista tehnika kot naša, le da je pri Degasu nanos izredno tanek in se tkanje vidi skozenj. Prav to poskušamo zadržati: stene in tla gradimo z redkimi, prosojnimi plastmi, da prizor ostane hladen in zračen, krila pa slikamo z redkejšo, svetlo barvo, da ostanejo lahka. Najtežja sta dva prehoda: okna, ki morajo biti svetla, a ne bela, in steber, ki mora nositi težo, ne da bi postal črn. Naslonjeno plesalko ob drogu delamo zadnjo, ker je ona tista, na kateri se pogled ustavi. Vsaka reprodukcija slike nastane znova in dve nista nikoli povsem enaki, saj roka iste poteze ne ponovi dvakrat; vsaka ročno naslikana kopija je zato svoja. Za to delo nimamo fotografij naših dokončanih platen, zato tu nobene ne kažemo in nobene ne opisujemo. Fotografijo svojega platna dobite pred odpremo.

Katera mera za kateri zid?

Če ne veste, katero: 60 x 45 cm. Izvirnik meri 40,6 x 54,6 cm; po velikosti mu je najbližja naša mera 50 x 40 cm, po razmerju pa 27 x 20 cm, kar je pri tem delu nenavadno: mera, ki je najbližja po velikosti, je hkrati med najbolj oddaljenimi po razmerju, zato obe navajamo posebej. Mera 27 x 20 cm je majhna in sodi na polico ali v ozek predal med okni. Meri 50 x 40 in 60 x 45 cm sta običajna izbira nad komodo; pri 60 x 45 cm se plesalka ob drogu že jasno bere. Meri 70 x 50 in 80 x 60 cm sodita na širši zid. Mera 100 x 75 cm je pravi prostor za ta motiv, saj prazna tla dobijo svojo težo. Meri 120 x 90 in 150 x 110 cm sta že tam, kjer velike slike spremenijo sobo in kjer so figure skoraj naravno velike. Izbrano mero prej odmerite na zidu s papirnatim izrezom. Nobene mere nimamo na zalogi kot gotov kos: vsak izvod nastane po naročilu in ostane en sam.

Mera po naročilu, okvir in nosilni okvir

Če vam nobena od osmih mer ne ustreza ali če želite natančno razmerje izvirnika, naslikamo po vaši meri in pri tem ohranimo razmerja prizora, da steber ostane na svojem mestu in da prazna tla spodaj desno ne izgubijo svojega deleža; to je naše delo po naročilu. Vse naše slike na platnu pošljemo napete na lesen nosilni okvir, pripravljene za obešanje. Za okvir uporabite našo 3D aplikacijo: na tem motivu pokaže vse letve, ki jih imamo, tako da lahko primerjate zlato, srebrno, črno, belo in naravni les — namenjena je izbiri okvira in ničemur drugemu. Če želite videti, kako delo izgleda na vašem zidu, imamo za to posebno storitev, postavitev v prostor.

Dostava in jamstvo

Vsak izvod nastane po naročilu v naši delavnici v Sloveniji, zato računajte 15-45 dni glede na izbrano mero; pri največjih merah je čas običajno pri zgornji meji. Pošljemo ga napetega in zaščitenega za prevoz, uokvirjenega, če ste okvir izbrali, v Slovenijo in petnajst drugih držav Evropske unije, brez carine. Pred odpremo dobite fotografijo dokončanega dela v potrditev, za vsako naročilo pa velja naša politika vračila. Celotno ponudbo tega slikarja najdete v galeriji Edgar Degas, njegovo življenje pa opisuje naš članek o Edgarju Degasu.

Pogosta vprašanja

Kaj se dogaja na prizoru?

Vaja v vadbeni dvorani. Nekatere plesalke vadijo, druge stojijo ali počivajo; predstave ni.

Kdo je postava v črnem?

Zapis ne imenuje nikogar. Levo od sredine stoji temna postava z dvignjeno roko; ali je baletni mojster ali glasbenik, prizor ne pove.

Zakaj je ena plesalka naslonjena čez drog?

Počiva. Glavo ima položeno na roke, in prav ta postava je tista, na kateri se pogled ustavi.

Kaj je tista temna odprtina v tleh?

Pravokotna odprtina spodaj desno, ki vodi pod dvorano. Degas jo je naslikal kot temno luknjo brez pojasnila.

Kje je izvirnik?

V zbirki The Phillips Collection v Washingtonu, pod inventarno številko 2001.014.0001.

Kako velik je izvirnik?

40,6 x 54,6 cm. Po velikosti mu je najbližja naša mera 50 x 40 cm.

Zakaj je letnica navedena kot razpon?

Ker je tako zapisana: 1873–1875. Kjer zapis navaja razpon, ga tudi mi ohranimo in ga ne stisnemo v eno letnico.

Ali vaše mere sledijo razmerju izvirnika?

Večinoma zelo dobro; naša najbolj običajna mera 50 x 40 cm je izjema in je bolj kvadratna. Po razmerju je najbližja 27 x 20 cm.

Je to tisk?

Ne. Delo nastane z roko, z oljnimi barvami; poteze čopiča so vidne in otipljive.

Ali lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Da, slikamo po meri in pri tem ohranimo razmerja prizora.

Je primerno za darilo?

Da, posebej za koga, ki pleše ali hodi v balet. Ker vsak izvod nastane po naročilu, računajte na čas izdelave; če želite izbiro prepustiti obdarovancu, imamo darilni bon.

• Motiv: vadbena dvorana pariške Opere med vajo, plesalke ob oknih in ena naslonjena čez drog
• Izvirnik: Edgar Degas, oljno delo na platnu, 40,6 x 54,6 cm, The Phillips Collection, Washington (2001.014.0001)
• Naša izvedba: ročno naslikano z oljem, osem mer od 27 x 20 do 150 x 110 cm, napeto in po želji uokvirjeno
• Zanimivost: skoraj polovico platna zavzemajo prazna tla, spodaj desno pa se v njih odpira temna odprtina