Opis
Inger v črnem in vijoličnem
Inger v črnem in vijoličnem Edvarda Muncha je oljna slika na platnu iz leta 1892, ki jo pod inventarno številko NG.M.00499 hrani Nasjonalmuseet v Oslu. Izvirnik meri 122,5 x 172,5 cm. Prizor je pokončen in kaže mlado žensko, ki v temni obleki do tal stoji sama pred prazno steno.
Postava stoji naravnost, obrnjena proti gledalcu, in zavzame vso višino platna. Noge se pod obleko ne vidijo; krilo se proti tlom razširi v mehko zvonasto obliko in se dotakne rjavordečih tal. Ničesar drugega ni v prostoru: ne pohištva, ne okna, ne roba stene.
Obraz je najbolj izdelan del prizora. Polt je bleda, rumenkasto zelenkasta, s hladnimi sencami ob nosu in pod ličnicami. Oči so sivomodre in gledajo naravnost, usta so majhna in zaprta, izraz pa umirjen in nekoliko strog, brez nasmeha in brez zadrege.
Lasje so temno rjavi, po sredini razčesani in gladko počesani nazaj čez ušesa. Po črti prečke teče toplejša rdečkasta poteza, ki je edina svetla stvar v celotni glavi in daje temni masi las obliko.
Obleka je zelo temna, modročrna, in se pri vratu zapre v visok ovratnik. Na grlu sedi ovalna kameja, bledo kremno rožnata in obrobljena s svetlim robom; to je edini nakit v prizoru. Ramena so napihnjena v širokih rokavih tistega časa, rokavi pa se proti zapestju zožijo.
Po vsej obleki so raztresene drobne poteze v rožnati in lososovi barvi, med njimi pa nekaj bledo sivomodrih. Niso vzorec in se ne ponavljajo v redu; nanesene so posamič, mokro na mokro, in temno tkanino oživijo, ne da bi jo razbile.
Roki sta ohlapno sklenjeni pred pasom, ena čez drugo. Naslikani sta široko, v topli rožnato okrasti polti s sivozelenimi sencami, brez podrobnosti prstov. Prav ta dva bleda madeža in obraz so edina topla mesta na sicer temni postavi.
Stena za njo je modrosiva in naslikana z vidnimi navpičnimi in krožečimi potezami, ki se ne zlijejo. Tla so rjavordeča in se s steno stikajo visoko za postavo, tako da prizor razpade na dva široka pasu barve. Spodaj levo je v temno rdeči barvi zapisan podpis E. Munch 1892.
Nanos je suh in redek. Poteze so vidne, ponekod se skozi barvo vidi tkanje platna, prehodov skoraj ni. Prizor je zgrajen iz ploskev in potez, ne iz senčenja, kar je pri tako veliki pokončni podobi nenavadno odkrito.
Upodobljenka je Inger Munch, slikarjeva mlajša sestra, ki mu je večkrat stala za model. Portret ni naročilo in ni namenjen ugledu; je podoba domačega človeka, naslikana brez olepšav, leto pred deli, po katerih je slikar pozneje najbolj znan.
Zgradba prizora sloni na eni sami temni navpičnici sredi svetlega polja. Postava je težka in strnjena, ozadje pa prazno in široko naslikano; bledi obraz in bledi roki sestavljajo tri svetle točke, ki pogled vodijo od zgoraj navzdol in nazaj. Prav ta praznina okoli postave daje sliki mirnost in hkrati napetost.
Naša izvedba je ročno naslikana z oljnimi barvami na platnu, potezo za potezo, in nikoli ni tiskana. Ker vsako platno nastane posebej za naročilo, se dve nikoli ne ujemata do potankosti; drobne razlike v nanosu so znak človeške roke in ne napaka. Pri tem motivu je najzahtevnejši obraz, saj je zgrajen iz nekaj hladnih potez, in raztresene rožnate poteze po obleki, ki morajo ostati redke.
Format je pokončen in velik, barve pa hladne in umirjene, zato slika potrebuje nekaj prostora okoli sebe. Dobro deluje v veži, v spalnici ali ob stopnišču, kjer jo gledalec vidi od daleč. Podlaga naj bo svetla in mirna; na temni steni se obleka zlije s steno. Obesite jo tako, da je obraz v višini oči, ob enakomerni, nevtralni svetlobi.
Na voljo je osem velikosti od 50 x 70 cm do 150 x 205 cm, poleg tega pa tudi mera po meri; vsako platno lahko naročite z okvirjem ali brez njega. Več slikarjevih del najdete v galeriji Edvarda Muncha, o njegovem življenju in delu pa pišemo na blogu o Edvardu Munchu.
| Leto nastanka: | 1892 |
| Originalna velikost: | 122,5 cm x 172,5 cm |
| Slikarski slog: | Naturalizem |
| Originalna tehnika: | Olje na platnu |
| Nahaja se: | Nacionalni muzej (Nasjonalmuseet), Oslo |









































