Henri Rousseau – Tropska pokrajina: Indijanec v boju z gorilo

Tropska pokrajina: Indijanec v boju z gorilo je slika Henrija Rousseauja, olje na platnu, ki jo je slikar spodaj desno podpisal in datiral z letnico 1910. Izvirnik je visok 113,67 cm in širok 162,56 cm, hrani pa ga Virginia Museum of Fine Arts v Richmondu pod številko predmeta 84.3, v zbirki Paula Mellona in njegove žene. Kaj vidite: temen pragozd, rdeče sonce na rožnatem nebu, oranžne cvetove in spodaj na sredini majhen boj med moškim s pernatim pokrivalom in gorilo.

Tropska pokrajina: Indijanec v boju z gorilo

Kaj je na platnu?

Platno je ležeče in skoraj v celoti temno zeleno. Visoko na sredini visi rdeče sonce na rožnatem nebu, okoli pa se dvigajo palmovi listi, koničasti oranžni cvetovi in na levi rožnat cvetni klas. Spredaj levo zapira pogled velik svetlo sivozelen list. Spodaj na sredini, majhna v primerjavi z rastlinjem, se spopadata moški s pernatim pokrivalom in progasto ledveno pregačo, ki drži dolgo kopje, in črna gorila, ki ga je zgrabila. Muzej pokrajino opiše kot zaporedje ploskih planov, razporejenih kot gledališka kulisa, v katere središču stojita nenavadna nasprotnika. Podpis Henri Rousseau z letnico 1910 stoji spodaj desno. Še en boj v pragozdu, ki ga ponujamo, je Pragozd ob sončnem zahodu.

Je Rousseau kdaj videl džunglo?

Ne. Muzej ga opiše kot samouka, ki se je preživljal kot pobiralec mitnine in si želel priznanja umetniškega sveta; njegov naivni, umetni slog je navduševal privržence avantgarde, ko je razstavljal na Salonu neodvisnih. Narodna galerija v Londonu k temu doda, da Francije ni nikoli zapustil in da so njegove džungle izmišljene, sestavljene iz sobnih rastlin in tropskih vrst pariškega Jardin des Plantes. Prva med njimi je slika, ki jo ponujamo pod naslovom Tiger v tropski nevihti.

Kako prizor danes bere muzej?

Muzej ga ne olepšuje. Piše, da Rousseau izkorišča rasistične stereotipe o staroselcih, ki so bili v evropski ljudski domišljiji njegovega časa še preveč razširjeni: boj med človekom in zverjo na ozadju neobdelane narave odseva predstavo o oddaljenih tropskih deželah kot »neciviliziranih«, predstavo, ki je dolgo služila kot pretveza za kolonialne vdore. Isto besedilo doda, da je ta predsodek v Rousseaujevi glavi soobstajal z iskreno fascinacijo in radovednostjo do neevropskih kultur, ki jih je doživljal kot poetične in eksotične. Muzejevo branje navajamo, ker sodi k zgodbi slike; naslov je muzejski in ga je muzej že enkrat spremenil, prej se je glasil »z opico«.

Kako velik je izvirnik in kaj to pomeni na steni?

Izvirnik je visok 113,67 cm in širok 162,56 cm. Na voljo je osem dimenzij: 75 x 50, 90 x 65, 100 x 70, 110 x 80, 130 x 90, 170 x 120, 200 x 140 in 210 x 150 cm. Najbližja izvirniku je dimenzija 170 x 120 cm, ki je 7,4 cm širša in 6,3 cm višja; njegovo razmerje skoraj natančno ohranjata 100 x 70 in 200 x 140 cm. Boj zavzema le majhen del platna: na izvirniku sta postavi visoki okoli 23 centimetrov, zato ju večje dimenzije pokažejo jasneje, manjše pa poudarijo pragozd kot celoto. Temno zelena slika potrebuje svetlo steno in dobro osvetlitev, na primer nad kavčem ali v jedilnici. Dimenzije po meri naročite prek strani slike na platnu po naročilu. Še ena velika džungla je Levji obed.

Kako nastane ročno naslikana reprodukcija?

Vsako umetniško sliko naslikamo ročno v oljnih barvah, ko jo naročite, v dimenziji, ki jo izberete. Slikar po posnetku izvirnika v visoki ločljivosti gradi temne plasti listja eno za drugo, da ostanejo ločene, rdeče sonce in oranžni cvetovi pa ohranijo svojo moč na temnem ozadju. Ročno naslikano platno se od drugega vedno nekoliko razlikuje, in ta razlika je sled čopiča, ki je tisk nima. Napeto je na lesen podokvir in pripravljeno za obešanje. Leta 1910 je nastalo tudi platno Tropski gozd z opicami, celotna zbirka pa je v galeriji Henri Rousseau.

Pogosta vprašanja

Kje hranijo izvirnik?

V Virginia Museum of Fine Arts v Richmondu, pod številko predmeta 84.3, v zbirki Paula Mellona in njegove žene. Ko smo brali muzejski zapis, delo ni bilo razstavljeno, zato pred obiskom preverite pri muzeju.

Zakaj se je naslov spremenil?

Muzej navaja prejšnji naslov, v katerem je namesto gorile stala opica, danes pa uporablja naslov z gorilo. Obe obliki navajamo v tabeli, kot ju navaja zapis.

Kdaj je slika nastala?

Leta 1910: Rousseau jo je spodaj desno podpisal in datiral, enako letnico navaja muzej.

Je to tisk?

Ne. Naslikana je ročno v oljnih barvah, nanosi barve pa se vidijo in otipajo.

Je slika primerna za darilo?

Lahko je, vendar upoštevajte, da prikazuje nasilen spopad in da muzej v svojem besedilu govori o rasističnih stereotipih v njej. Če niste prepričani, izbiro z darilnim bonom prepustite obdarovancu.

• Motiv: temen pragozd pod rdečim soncem, oranžni cvetovi in majhen boj med moškim s pernatim pokrivalom in gorilo.
• Izvirnik: olje na platnu, 113,67 x 162,56 cm (višina x širina), Virginia Museum of Fine Arts, Richmond, inv. 84.3; 1910.
• Naša izvedba: ročno naslikano olje, osem dimenzij od 75 x 50 do 210 x 150 cm ali dimenzije po meri.
• Zanimivost: muzejsko besedilo odkrito imenuje rasistične stereotipe v prizoru in jih postavi ob Rousseaujevo radovednost do neevropskih kultur.