Opis
Ločitev svetlobe od teme je prvi od devetih prizorov iz Prve Mojzesove knjige na stropu Sikstinske kapele in obenem zadnji, ki ga je Michelangelo naslikal, verjetno poleti 1512: Bog se dviga z rokama nad glavo in razmika svetlobo od teme. Izvirnik je freska v ometu tik nad oltarjem, visoko nad tlemi kapele. Naša slika kaže pokončen, bližnji izsek z Bogom samim; naš slikar jo za vas z roko naslika z oljnimi barvami na platno v 5 pokončnih merah od 40 x 49 do 69 x 85 cm ali po meri, pred odpremo pa vam pošljemo fotografijo dokončane slike.
| Naslov: | Ločitev svetlobe od teme |
| Drugi naslovi: | La separazione della luce dalle tenebre · The Separation of Light from Darkness |
| Slikar: | Michelangelo Buonarroti (1475–1564) |
| Leto nastanka: | 1512 |
| Originalna velikost: | približno 180 cm x 260 cm (višina x širina) |
| Originalna tehnika: | Freska |
| Slikarski slog: | Visoka renesansa |
| Nahaja se: | Sikstinska kapela, Vatikanski muzeji, Vatikan |
| Naša reprodukcija: | Ročno naslikano olje na platnu, 5 mer ali po meri |
Ločitev svetlobe od teme – Michelangelo
Kaj prikazuje slika Ločitev svetlobe od teme?
Na naši sliki ni nikogar drugega kot Bog, ki ga vidimo od blizu in nekoliko od spodaj. Obe roki dviga visoko nad glavo, dlani so odprte, prsti razprti, kakor bi z njimi narazen potiskal oblake. Desnica sega v temni del na levi, levica pa se zgoraj zariva v bele, vrtinčaste pare.
Glava je močno skrajšana in stisnjena med dvignjeni nadlakti. Razločimo sive lase in sivo brado, obraz pa je obrnjen v svetlobo, tako da ga bolj slutimo kot vidimo.
Telo zavija rožnato rdeč plašč, ki se v širokih, mehkih gubah ovija okoli prsi, trebuha in bokov, kakor bi ga dvigal močan veter. Ozadje je razdeljeno na dvoje: levo so temne, vijoličasto rjave meglice, desno in zgoraj pa svetle, skoraj bele pare, ki se vijejo v krogih.
Katero zgodbo pripoveduje ta prizor?
Prizor sledi verzom od 3 do 5 v prvem poglavju Prve Mojzesove knjige. Bog reče »Naj bo svetloba«, vidi, da je svetloba dobra, in jo loči od teme; svetlobo imenuje dan, temo pa noč. S tem se izteče prvi dan stvarjenja.
Michelangelo tega trenutka ne pripoveduje z obilico podrobnosti. Ni pokrajine, ni živali in ni ljudi, ostane le ena sama postava, ki z lastnim telesom razmika svet na dve polovici.
Na sredini stropa teče devet prizorov iz Prve Mojzesove knjige v treh skupinah po tri: stvarjenje neba in zemlje, zgodba Adama in Eve ter zgodba o Noetu. Ta je prvi v prvi skupini; za njim prideta stvarjenje sonca in lune ter ločitev zemlje od voda.
Zakaj je Ločitev svetlobe od teme tako znana?
Najprej zato, ker je bila naslikana zadnja. Michelangelo je devet prizorov slikal v obratnem vrstnem redu, od vhoda proti oltarju, in ko je prišel do tega polja, je bilo že leto 1512.
Po poročilih je fresko naslikal v enem samem delovnem dnevu, v eni sami giornati. Boga je upodobil od spodaj navzgor, s tehniko sotto in su, ki postavo tako skrajša, da se zdi, kakor bi se dvigala nad glavo gledalca. Telo stoji v kontrapostu, v drži, ki jo je Michelangelo že prej uporabil pri svojem marmornem Davidu.
Prizor so občudovali že njegovi sodobniki: Giorgio Vasari, Michelangelov učenec in življenjepisec, je leta 1550 zapisal, da tu Bog v vsem svojem veličastvu sam sebe nosi z razprtimi rokami. Nekateri sodobni pisci v nenavadnih črtah Božjega vratu vidijo skrito risbo možganskega debla, a to ostaja le teorija.
Kje je izvirnik in kako je nastal?
Izvirnik je na stropu Sikstinske kapele v Vatikanu, ki jo obiščete v okviru Vatikanskih muzejev. Strop je Michelangelo med letoma 1508 in 1512 poslikal za papeža Julija II., ta prizor pa je neposredno nad oltarjem.
Gre za fresko: barve so vtisnjene v svež, moker omet na ukrivljenem oboku, visoko nad glavami obiskovalcev. Polje meri približno 260 cm v širino in 180 cm v višino. Na sredini stropa se izmenjujejo manjši in večji prizori; ta sodi med manjše, zato ga na stropu obdajajo štirje naslikani goli mladeniči in dva medaljona, ki posnemata bron.
Prvo polovico stropa so razkrili 14. in 15. avgusta 1511, celotnega pa 31. oktobra 1512, le nekaj mesecev po nastanku tega polja. Med obnovo od leta 1980 do 31. decembra 1989 so odstranili saje sveč in stare premaze ter odkrili svetlejše barve; nekateri kritiki so menili, da se je pri tem izgubil del podrobnosti, dodanih na suho.
Sestavo freske, njeno zgodovino in teorije o skriti anatomiji podrobno razlaga članek na angleški Wikipediji, ki je napisan v angleščini in posvečen prav temu prizoru.
Ločitev svetlobe od teme ali druga Michelangelova slika?
Ločitev svetlobe od teme je umetniška slika za tiste, ki namesto zgodbe z mnogo postavami iščejo eno samo močno gesto. Pokončen format in topla rdeča barva plašča pritegneta pogled že od vrat, temno in svetlo ozadje pa sobi dasta občutek globine.
Če vam je všeč Bog v gibanju, sta s stropa na voljo še dva prizora stvarjenja: slika Stvarjenje sonca in lune, kjer Bog v istem polju nastopi dvakrat, in slika Ločitev zemlje od voda, kjer prileti naravnost proti gledalcu. Mirnejša je slika Stvarjenje Eve, na kateri Bog stoji na trdnih tleh.
Z istega stropa je tudi slika Prerok Jona, ena od velikih postav prerokov ob robu oboka. Prizore s stropa in druge slike Michelangela iz naše ponudbe najdete na strani Michelangelo.
Kako nastane naša slika v olju?
Povejmo jasno: izvirnik je freska, naslikana v omet na stropu Sikstinske kapele, naša pa je ročno naslikana reprodukcija z oljnimi barvami na platnu. Slikar začne šele po vašem naročilu in jo gradi plast za plastjo.
Najprej na platno zariše obe dvignjeni roki in glavo med njima, saj je od teh razdalj odvisna vsa moč geste. Nato temno levo stran položi v globokih vijoličastih in rjavih tonih, svetle vrtince desno in zgoraj pa v belih in toplo sivih. Šele potem oblikuje plašč, od temno rdečih senc v gubah do skoraj rožnatih luči na komolcih in prsih.
Freska ima mat, nekoliko kredasto površino, olje pa barvam da več globine in sijaja. Zato je oljna slika tega prizora najlepša tam, kjer nanjo pade dnevna svetloba od strani: takrat zaživijo sledi čopiča v oblakih in mehki prehodi v rdečem blagu.
Katera mera je prava za vašo steno?
Na kratko: 40 x 49 ali 48 x 60 cm za ozko steno, hodnik ali spalnico, 55 x 66 ali 60 x 78 cm nad komodo ali pisalno mizo, 69 x 85 cm pa kot osrednja slika prostora.
Prizor slikamo v 5 pokončnih merah (širina x višina): 40 x 49, 48 x 60, 55 x 66, 60 x 78 in 69 x 85 cm. Vse so višje kot široke, ker naš izsek sledi dvignjenim rokam od dlani do plašča. Freska na stropu je ležeča in precej večja, približno 260 cm široka in 180 cm visoka; naša največja mera je 69 x 85 cm, zato vsaka naša slika pokaže bližnji izsek z Bogom, ne celotnega polja.
Kot slika za dnevno sobo najbolj prepriča mera 69 x 85 cm na samostojni steni ali ob oknu, kjer dnevna svetloba poudari svetlo stran prizora.
Ali lahko naročim drugo mero ali okvir?
Lahko. Če potrebujete drugačno razmerje, izsek prilagodimo tako, da obe roki in glava ostanejo na platnu. Taka reprodukcija slike ohrani gesto, spremeni se le rob okoli nje. Pošljite nam želeno mero in dobili boste ceno ter rok izdelave.
Po vaši izbiri slika potuje zvita, napeta na podokvir ali z okvirjem. Napenjanje in okvirjanje opravi naša delavnica v Sloveniji, skozi katero gredo vse naše slike na platnu, preden odpotujejo. Okvir izberete v naši 3D aplikaciji, ki služi samo izbiri letve; prikaz slike na vaši lastni steni je ločena storitev.
Rdečemu plašču in temnemu ozadju se prilega temen lesen okvir ali tanka letev v patiniranem zlatu.
Kdaj bo slika pri vas in kako potuje?
Slikar začne po potrditvi naročila, slika pa je pripravljena za odpremo v 15 do 45 delovnih dneh. Pred pakiranjem vam pošljemo fotografijo dokončane slike in po vaši želji še kaj spremenimo.
Znotraj Slovenije in v druge države EU slika potuje brez carine, za vsako naročilo pa velja naš pravilnik o vračilih.
Ločitev svetlobe od teme je posrečeno darilo za nekoga, ki začenja nekaj novega: nov dom, novo službo ali novo poglavje. Če ne veste, katera mera bi bila prava, podarite darilni bon in prepustite izbiro obdarovancu.
Pogosta vprašanja
Kje točno je izvirnik te freske?
Na stropu Sikstinske kapele v Vatikanu, neposredno nad oltarjem; ogledate si ga v okviru Vatikanskih muzejev.
Kaj počne Bog na tem prizoru?
Z dvignjenimi rokami razmika svetlobo od teme, kakor pripoveduje začetek Prve Mojzesove knjige.
Ali je to natisnjena slika?
Ne, to ni tisk, ampak ročno naslikana kopija, ki jo naš slikar izdela s čopičem in oljnimi barvami.
Kako velika je freska na stropu?
Polje meri približno 260 cm v širino in 180 cm v višino; naša največja mera je 69 x 85 cm.
Ali jo naslikate tudi v meri, ki je ne ponujate?
Da. Pošljite nam širino in višino, mi pa vam pripravimo ponudbo s ceno in rokom.
Koliko časa čakam na sliko?
Računajte s 15 do 45 delovnimi dnevi, fotografijo dokončane slike pa vidite, preden jo zapakiramo.
Ali sodi tudi v spalnico ali delovno sobo?
Da, manjše pokončne mere se lepo prilegajo nad posteljo, pisalno mizo ali na ozko steno ob vratih.
Zakaj je prvi prizor nastal zadnji?
Michelangelo je strop slikal od vhoda proti oltarju, zato je prvi prizor zgodbe prišel na vrsto čisto na koncu.
- Motiv: Bog z dvignjenimi rokami razmika svetlobo od teme; levo temne meglice, desno svetli vrtinci oblakov.
- Izvirnik: freska, 1512, strop Sikstinske kapele nad oltarjem, Vatikan; polje je približno 260 cm široko in 180 cm visoko.
- Naša slika: z roko naslikano olje na platnu, pokončen izsek, 5 mer od 40 x 49 do 69 x 85 cm ali po meri.
- Dobro je vedeti: prvi prizor zgodbe o stvarjenju, a zadnji, ki ga je Michelangelo naslikal na strop, po poročilih v enem dnevu.









































