Opis
Sončnice (amsterdamska različica) so eno od dveh tihožitij s petnajstimi sončnicami, ki ju je Vincent van Gogh naslikal januarja 1889 v Arlesu kot lastni ponovitvi rumenega platna s sončnicami iz prejšnjega avgusta: šopek odprtih, ovenelih in semenskih cvetov v lončeni vazi s podpisom »Vincent« stoji na rumeni mizi pred bledo rumeno steno. Izvirnik, olje na platnu, meri 73 x 95 cm in je v Muzeju Van Gogh v Amsterdamu. Pri nas sliko ročno naslikamo v olju na platnu, v 18 merah od 25 x 32 do 160 x 200 cm ali po meri, pred odpremo pa prejmete fotografijo dokončanega dela v potrditev.
| Naslov: | Sončnice (amsterdamska različica) |
| Drugi naslovi: | Sunflowers · Still Life: Vase with Fifteen Sunflowers · Tihožitje: vaza s petnajstimi sončnicami |
| Slikar: | Vincent van Gogh (1853–1890) |
| Leto nastanka: | januar 1889, Arles |
| Originalna velikost: | 73 cm x 95 cm |
| Originalna tehnika: | Olje na platnu |
| Slikarski slog: | Postimpresionizem |
| Nahaja se: | Van Gogh Museum, Amsterdam (inv. s0031V1962) |
| Naša reprodukcija: | Ročno naslikano olje na platnu, 18 mer ali po meri |
Sončnice (amsterdamska različica) – Vincent van Gogh
Kaj prikazuje slika Sončnice (amsterdamska različica)?
Sredi rumene mize stoji okrogla lončena vaza, iz nje pa se dviga gost šopek sončnic, ki sega skoraj do obeh robov platna. Nekateri cvetovi so široko odprti, z vencem koničastih rumenih listov okoli oranžnega ali temno rjavega središča; skrajno levi ima skoraj črno sredico. Drugi so izgubili večino cvetnih listov in kažejo le težko okroglo glavo iz kratkih okrastih in rjavih potez z majhnim zelenim kolutom na sredini, trije na vrhu in dva nizko nad vazo.
Na desni se k nam obrača glava z bledo modrim središčem, cvet ob vazi se povesi vstran, dolgi tanki cvetni listi pa visijo čez mizo na obeh straneh. Rumeno razbijejo zelena stebla, nekaj širokih listov in spodaj levo cvet, viden od zadaj, z bodičastimi zelenimi čašnimi listi. Vaza je zgoraj okrasta, spodaj kremna, ob meji med barvama pa je Van Gogh z modro zapisal svoje ime, Vincent. Stena je svetlo limonasto rumena in prekrita s kratkimi prekrižanimi potezami, miza je temneje, bolj zelenkasto rumena, loči pa ju tanka rdečerjava črta. Ob samem zgornjem robu teče ozek pas: pozneje dodana lesena letvica, o kateri pišemo v nadaljevanju.
Ali so amsterdamske sončnice kopija londonske slike?
So Van Goghova lastna ponovitev te slike. Angleška Wikipedija v članku o seriji sončnic našteva štiri tihožitja s sončnicami, ki jih je naslikal avgusta 1888 v Arlesu; četrto je petnajst sončnic na rumenem ozadju, danes v galeriji National Gallery v Londonu. Januarja 1889 je dve od njih ponovil: dvanajst cvetov enkrat, petnajst cvetov na rumenem pa dvakrat. Amsterdamsko platno, F458, Wikipedija imenuje ponovitev četrte različice.
Muzej Van Gogh isto zgodbo pove z Gauguinove strani. Paul Gauguin je pozneje prosil za eno od slik s sončnicami kot darilo, a Van Gogh mu je ni bil pripravljen dati, nato pa je naslikal dve svobodni ponovitvi, od katerih je ena platno v Amsterdamu. Wikipedija dodaja, da nobena od obeh ponovitev rumene različice ni več v prvotnem stanju: temu platnu je leseno letvico na vrhu verjetno dodal kar Van Gogh sam.
Kaj so sončnice pomenile Van Goghu?
Po navedbi Muzeja Van Gogh so sončnice izražale »hvaležnost«, kot je zapisal sam. Prvi dve je obesil v sobo svojega prijatelja Gauguina, ki je nekaj časa živel z njim v Rumeni hiši v Arlesu, in Gauguin je bil navdušen: zdele so se mu »povsem Vincentove«. Muzej opozarja tudi na barvo. Naslikal jih je s tremi odtenki rumene »in ničesar drugega« in tako pokazal, da je sliko mogoče zgraditi iz številnih različic ene same barve, ne da bi izgubila kaj svoje izraznosti.
Wikipedija piše, da serija prikazuje sončnice v vseh življenjskih obdobjih, od polnega cvetenja do venenja, in da je veljala za novost zaradi rabe rumenega spektra, deloma zato, ker so na novo izumljeni pigmenti omogočili nove barve. Januarja 1889, ko je ravno končal prve ponovitve Uspavanke (La Berceuse) in sončnic, je bratu Theu napisal, da si Uspavanko predstavlja med dvema platnoma s sončnicami, ki bi ob njej po njegovih besedah »tvorili bakle ali svečnike«.
Kje je izvirnik danes?
Izvirnik je v Muzeju Van Gogh v Amsterdamu, ki ga vodi pod naslovom Sončnice, Arles, januar 1889, olje na platnu, 73 x 95 cm, pod inventarno številko s0031V1962. Slika je v lasti Fundacije Vincent van Gogh.
Muzej beleži, da jo je Van Gogh konec aprila 1889 iz Arlesa poslal bratu Theu v Pariz. Po Theovi smrti 25. januarja 1891 sta jo podedovala njegova vdova Jo van Gogh-Bonger in njun sin Vincent Willem van Gogh, Jo pa je zanjo skrbela do svoje smrti 2. septembra 1925. Vincent Willem jo je 10. julija 1962 prenesel na Fundacijo Vincent van Gogh, v Muzeju Van Gogh pa je od njegovega odprtja 2. junija 1973. Po Wikipediji je ena od dveh slik sončnic, ki nikoli nista zapustili umetnikove zapuščine.
Katere Van Goghove sončnice izbrati?
Tej sliki sta najbližji dve sliki s sončnicami. Slika Sončnice I je platno, ki ga ta ponavlja: petnajst sončnic na rumenem ozadju, naslikanih avgusta 1888 v Arlesu, danes v galeriji National Gallery v Londonu, po Wikipediji veliko 92,1 x 73 cm. Amsterdamska ponovitev je sledila januarja 1889 in je deloma zaradi letvice na vrhu za nekaj centimetrov višja, 73 x 95 cm. Slika Sončnice II je platno iz muzeja Neue Pinakothek v Münchnu, prav tako iz avgusta 1888, z dvanajstimi sončnicami na modrozelenem ozadju.
Drugačno cvetlično sliko prinaša slika Cvetoči mandljevec, naslikana leta 1890 v Saint-Rémyju, ki postavi cvetoče veje pred modro nebo. Slika Rumena hiša prikazuje njegovo hišo v Arlesu, za okras katere so sončnice nastale. To platno izberite za januarsko ponovitev z letvico na vrhu, Sončnice I za avgustovski izvirnik iz leta 1888, Sončnice II, če želite rumene cvetove pred hladnim modrozelenim ozadjem, mandljevec pa za mirnejše modro nebo.
Kako nastane naša ročno naslikana slika Sončnice (amsterdamska različica)?
Slikar najprej zariše vazo, rob mize in obris vsake cvetne glave ter razmerja preveri z izvirnikom. Nato naslika bledo steno in rumeno mizo, za njima vazo z modrim podpisom, potem stebla in liste, na koncu pa petnajst cvetov: koničaste cvetne liste potezo za potezo, temna središča in debele semenske glave. Naša ročno naslikana reprodukcija nastaja v olju na platnu v tehniki impasto: barvo nanašamo na debelo, tako da poteze čopiča kot na izvirniku stojijo nad platnom in lovijo svetlobo.
Na tej sliki se relief najbolj vidi v semenskih glavah, ki so zgrajene iz kratkih, gostih nanosov okre in rjave, v cvetnih listih, ki se zvijajo čez mizo, in v prekrižanih potezah stene. Tiskana reprodukcija slike pokaže le ravno ploskev, na naši sliki pa so poteze resnične.
Vsaka slika je ročno naslikana kopija, narejena posebej za vaše naročilo, zato nobeni dve nista povsem enaki.
Katera dimenzija za katero steno?
Kratek odgovor: za majhno steno v kuhinji, hodniku ali ob oknu 30 x 40 ali 40 x 50 cm, nad komodo ali posteljo 60 x 80 ali 74 x 94 cm, nad kavčem ali na veliki steni pa 100 x 130 ali 120 x 160 cm.
Na voljo je 18 mer: 25 x 32, 30 x 40, 40 x 50, 40 x 52, 50 x 65, 50 x 66, 60 x 80, 68 x 91, 74 x 94, 80 x 100, 90 x 113, 100 x 130, 108 x 145, 120 x 160, 129 x 170, 138 x 180, 147 x 193 in 160 x 200 cm (širina x višina). Izvirnik je širok približno 73 cm in visok 95 cm, zato je naša mera 74 x 94 cm skoraj natanko njegova velikost, mere 50 x 65, 100 x 130 in 138 x 180 cm pa tesno ohranijo njegovo pokončno razmerje. Ta oljna slika s toliko rumene je najtoplejša na beli, kremni ali svetlo sivi steni, lepo pa se ujema tudi z naravnim lesom. Slika za dnevno sobo naj zasede približno dve tretjini širine pohištva pod njo.
Sredino platna postavite približno 150 cm od tal. Nad kavčem, posteljo ali komodo pustite med pohištvom in spodnjim robom 20 do 30 cm prostora.
Kaj, če potrebujem dimenzije po meri ali okvir?
Če nobena od 18 mer ne ustreza vaši steni, sliko naslikamo po meri, v kakršni koli širini in višini. Če želite natanko velikost izvirnika, sliko naslikamo po meri 73 x 95 cm. Pošljite nam želeno širino in višino, pa vam sporočimo ceno in rok izdelave. Vse naše slike na platnu so napete na lesen podokvir in pripravljene za obešanje.
Za okvir uporabite našo 3D aplikacijo: na tem motivu prikaže vsak naš profil okvirja, da lahko primerjate zlato, srebrno, črno, belo in naravni les – aplikacija je namenjena izključno izbiri okvirja. Ogled slike na vaši lastni steni je naša ločena storitev umestitve v prostor. Zlata letev poglobi okro cvetnih glav, bela ali svetla lesena pa ohrani bledo rumeno steno svežo in svetlo.
Kako poteka dostava in kakšno je jamstvo?
Vsako sliko naslikamo po naročilu v našem ateljeju, zato računajte na 15 do 45 dni, odvisno od izbrane mere. Odpošljemo jo napeto in zaščiteno za prevoz, uokvirjeno, če ste okvir izbrali, po Sloveniji in EU brez carine. Pred odpremo prejmete fotografijo končanega dela v potrditev in popravimo vse, kar ne ustreza. Za vsako naročilo velja naš pravilnik o vračilih.
Druge slike Van Gogha najdete med vsemi našimi slikami Vincenta van Gogha, več o slikarju pa v našem članku o Vincentu van Goghu. Če sliko podarjate in niste prepričani glede mere, je na voljo darilni bon, s katerim obdarjeni izbere sam.
Pogosta vprašanja
Kje je danes izvirnik slike Sončnice (amsterdamska različica)?
V Muzeju Van Gogh v Amsterdamu. Muzej ga vodi pod naslovom Sončnice, Arles, januar 1889, olje na platnu, 73 x 95 cm, pod inventarno številko s0031V1962, v zbirki Fundacije Vincent van Gogh. Van Gogh ga je konec aprila 1889 poslal bratu Theu v Pariz, v družini pa je ostal, dokler ga Theov sin Vincent Willem leta 1962 ni prenesel na fundacijo.
Kdaj je Van Gogh naslikal amsterdamske sončnice?
Januarja 1889 v Arlesu, kot sliko datira Muzej Van Gogh. To je bilo približno pet mesecev po tihožitju iz avgusta 1888, ki ga ponavlja, in istega meseca je Theu pisal, da je ravno končal prve ponovitve Uspavanke in sončnic. Wikipedija iz tistega januarja našteva tri ponovitve: to platno, eno v Philadelphii in eno v Tokiu.
Ali so amsterdamske sončnice le kopija londonskih sončnic?
So Van Goghova lastna ponovitev, naslikana z njegovo roko. Wikipedija jo imenuje ponovitev četrte različice, rumenega platna iz avgusta 1888, ki je danes v galeriji National Gallery v Londonu, Muzej Van Gogh pa eno od dveh svobodnih ponovitev. Obe sliki kažeta petnajst sončnic na rumenem; amsterdamsko platno je nekoliko višje, med drugim zato, ker so mu na vrhu dodali leseno letvico.
Zakaj je na vrhu amsterdamskih sončnic lesena letvica?
Wikipedija navaja, da je amsterdamski različici leseno letvico na vrhu verjetno dodal kar Van Gogh sam, zato je platno višje, kot je bilo, ko je nastalo. Kdo jo je dodal, ni povsem gotovo. Letvica je eden od razlogov, da to platno meri 73 x 95 cm, londonska različica, ki jo ponavlja, pa 92,1 x 73 cm.
Zakaj so bile sončnice za Van Gogha tako pomembne?
Izražale so hvaležnost – to je njegova lastna beseda, kot jo navaja Muzej Van Gogh. Prvi dve sliki s sončnicami je obesil v sobo Paula Gauguina v Rumeni hiši, Gauguinu pa so se zdele »povsem Vincentove«. Muzej dodaja, da jih je naslikal s tremi odtenki rumene »in ničesar drugega«, da bi pokazal, koliko lahko pove ena sama barva v svojih številnih različicah.
Kako velik je izvirnik slike Sončnice (amsterdamska različica)?
Visok je 95 cm in širok 73 cm, kot navaja Muzej Van Gogh, torej pokončno platno, visoko slab meter. Naša mera 74 x 94 cm je skoraj enaka, 50 x 65 ali 100 x 130 cm pa ohranita njegovo razmerje. Na voljo je 18 mer od 25 x 32 do 160 x 200 cm, sliko pa naslikamo tudi po meri v kakršnem koli razmerju.
Katera mera amsterdamskih sončnic je primerna za dnevno sobo?
Nad kavčem izberite 100 x 130 ali 120 x 160 cm, da umetniška slika obvlada veliko steno in je petnajst cvetov razločnih tudi z drugega konca prostora. Nad komodo ali na ožji steni je mera 74 x 94 cm najbližja velikosti izvirnika. Za zelo veliko steno je največja mera 160 x 200 cm.
Ali imajo vaše Sončnice (amsterdamska različica) reliefne poteze čopiča kot izvirnik?
Da. Naše sončnice slikamo v tehniki impasto: barvo nanesemo na debelo, zato poteze čopiča stojijo nad platnom kot na Van Goghovem izvirniku. Najbolj se to vidi v okroglih semenskih glavah, zgrajenih iz kratkih, gostih nanosov barve, v zvitih cvetnih listih in v prekrižanih potezah rumene stene, kjer relief ujame svetlobo od strani.
- Motiv: petnajst odprtih, ovenelih in semenskih sončnic v lončeni vazi s podpisom »Vincent«, na rumeni mizi pred bledo rumeno steno.
- Izvirnik: januar 1889, Arles, olje na platnu, 73 x 95 cm, Muzej Van Gogh, Amsterdam.
- Naša slika: ročno naslikano olje na platnu v 18 merah, od 25 x 32 do 160 x 200 cm, ali po meri.
- Dobro je vedeti: naša 3D aplikacija na tej sliki prikaže vsak profil okvirja, zato okvir izberete že pred naročilom.









































