Edgar Degas – Kalvarija, po sliki Andree Mantegne

Kalvarija, po sliki Andree Mantegne je Degasova kopija, naslikana leta 1861 po tabli, ki visi v Louvru. Na njej so trije križi na skalnati vzpetini: Kristus na sredini, na vsaki strani po en razbojnik. Spodaj levo se Marija onesvesti in jo prestrežejo ženske ob njej, poleg stoji sveti Janez Evangelist. Desno vojaki v rimskih oklepih mečejo kocke za obleko, konjeniki čakajo, po ovinkasti cesti pa se pogled umakne nazaj proti mestu. Degas je platno naslikal skoraj v velikosti izvirnika, a ga je pustil v stanju skice: muzej sam zapiše, da slika ne povzema gladkosti in dodelanosti izvirne table. Izvirnik meri 92,5 x 69 cm, je oljna slika na platnu, podpisana spodaj desno, in je v Musée des Beaux-Arts v Toursu pod inventarno številko 1934-6-1. Pri nas nastane ročno, v osmih merah od 50 x 40 do 150 x 110 cm ali po vaši meri, pred odpremo pa dobite fotografijo končanega dela v potrditev.

Kalvarija, po sliki Andree Mantegne – Edgar Degas

Kaj je na sliki?

Križanje, postavljeno v široko, skoraj vodoravno polje. Na sredini Kristus na križu, levo in desno razbojnika — dobri in slabi —, vsi trije na skalnati, tlakovani vzpetini, ki je videti bolj kamnita ploščad kot hrib. Spodaj levo se Marija onesvesti in jo prestrežejo ženske, ki jo obkrožajo; blizu nje stoji sveti Janez Evangelist. Desno spodaj čepijo vojaki in mečejo kocke za Kristusovo obleko, za njimi so konji in konjeniki v rimskih oklepih, med njimi Longin s sulico. Zadaj se cesta vije navzgor mimo pečin proti obzidanemu mestu, ki predstavlja Jeruzalem. Svetloba pada z leve in razdeli prizor na osvetljene in senčne pasove; prav ta učinek svetlobe je tisto, kar je Degasa pri tabli najbolj zanimalo.

Katera slika je na fotografiji?

To je treba povedati naravnost: fotografija na tej strani ni Degasova slika, ampak Mantegnova. Prikazuje izvirno tablo Le Calvaire, ki je od leta 1798 v Louvru pod oznako INV 368, meri 96 x 76 cm in je slikana v temperi na lesu kot osrednji del predele oltarja iz cerkve San Zeno v Veroni. Kar naslikamo mi, je Degasova različica iz Toursa, ne ta tabla. Razlog za fotografijo je preprost in izmerjen: edini objavljeni posnetek Degasovega platna, ki ga objavlja francoska državna zbirka Joconde, meri 798 x 600 slikovnih točk. To je premalo za prikaz na tej strani in premalo za naše mere — pri 150 cm bi dalo približno 5 slikovnih točk na centimeter, kar je tretjina tega, kar zahtevamo. Zato tu stoji Mantegnova tabla, torej natanko tisto, kar je Degas imel pred očmi, mi pa slikamo Degasovo kopijo. Naslov izdelka to razliko navaja že sam.

Zakaj je Degas to sploh naslikal in zakaj je videti kot skica?

Ker je bilo kopiranje njegov način učenja. Spomladi leta 1853, komaj končan z gimnazijo, je Degas v Louvru zaprosil za kopistovo izkaznico, in med letoma 1853 in 1861 je redno kopiral stare mojstre. Ta kopija je zadnja iz tega niza. Datirana je v leto 1861, ker si je Degas prav od Mantegne izposodil skupino žena okrog onesveščene Marije in jo uporabil v svoji Jeftejevi hčeri. Muzej pa o videzu slike zapiše nekaj, kar je pošteno ponoviti: obravnavana je kot skica in ne povzema gladkosti in dodelanosti izvirne table. Mantegnova površina je trda, emajlasta, brez sledu čopiča; Degasova je odprta, hitrejša, ponekod se vidi podloga. Ni šlo za natančen posnetek, temveč za razumevanje, kako je prizor zgrajen.

Kaj prizor pomeni?

Dvoje hkrati: staro versko temo in dokument o tem, kako se slikar uči. Kot umetniška slika je nenavadna izbira, ker ni ne okrasna ne prijetna; je resna in ima zgodbo, ki jo večina ljudi pozna, pa je tu povedana z odmikom. Barve so zemeljske — kamen, oklep, rjava cesta, bledo nebo —, zato je bolj zadržana slika za dnevno sobo, kot bi kdo pričakoval od križanja, in se ujame z lesom in toplimi stenami. Med stenske slike sodi tja, kjer želite delo z vsebino in ne vzorca. Med Degasovimi deli stoji na začetku: preden so prišle balerine, so bili stari mojstri. Naša reprodukcija slike sledi Degasovi različici, s tlakovano skalo in razporeditvijo figur, kakor jih je postavil on.

Od Degasovega ateljeja do muzeja v Toursu

Pot tega platna je kratka in dobro zabeležena. Ostalo je pri slikarju do njegove smrti in bilo leta 1918 prodano na dražbi njegovega ateljeja v galeriji Georges Petit v Parizu. Leta 1934 ga je imela Jeanne Fevre v Nici — Degasova nečakinja, ki je zanj skrbela v zadnjih letih —, istega leta pa ga je odkupila družba Compagnie générale du gaz pour la France v Parizu in ga še isto leto podarila mestu Tours. Od tedaj je last mesta in visi v Musée des Beaux-Arts pod inventarno številko 1934-6-1. Zanimivo naključje: prav ta muzej hrani tudi dve drugi tabli iste Mantegnove predele iz San Zena — Molitev na Oljski gori in Vstajenje —, medtem ko je osrednja tabla, tista, ki jo je Degas kopiral, ostala v Louvru. V Toursu tako visi Degasova kopija ob dveh sestrah izvirnika.

Motiv med Degasovimi deli

Iz teh let prodajamo še dve deli, obe zgodovinski in obe pred baletom. Mladi Spartanci vadijo je iz leta 1860 in kaže istega Degasa, ki še misli v prizorih iz antike in Svetega pisma. David in Goljat je druga svetopisemska tema iz istega obdobja. Nekoliko pozneje stoji Posilstvo, kjer se pripoved preseli v sodobno sobo. Muzejski zapis o tem platnu je Joconde 02650010032: Le Calvaire d’après Mantegna, 1861, oljna barva na platnu, 92,5 x 69 cm, podpis spodaj desno, inv. 1934-6-1, hrani pa ga Musée des Beaux-Arts de Tours, ki je delo prejel leta 1934 v dar.

Kako nastane naša ročno naslikana izvedba?

S čopičem in oljno barvo, kot olje na platnu; tako nastanejo vse naše slike na platnu. Najtežja je razporeditev. Prizor ima veliko figur v majhnem prostoru, in če ena skupina zraste za nekaj centimetrov, se ravnovesje med tremi križi in množico spodaj podre; zato se najprej postavi mreža treh navpičnic in šele nato ljudje. Druga težava je skala: tlakovana, ostro razčlenjena površina, ki mora ostati trdna in ne postati vzorec. Tretja je stopnja dodelanosti. Ker izvirnik namenoma ni zglajen, ga tudi mi ne zgladimo — kopija Degasove kopije, ki bi bila lepše dodelana od nje, ne bi bila več ista slika. Vsaka ročno naslikana kopija je zato nekoliko svoja. Za ta motiv še nimamo fotografij naših končanih platen, ker ga doslej nismo slikali, zato jih tu ni in nobene ne opisujemo. Fotografijo svojega platna dobite pred odpremo.

Katera mera za katero steno?

Izvirnik ima razmerje 1,34, torej precej ležeč format, in lestvica ga na dveh mestih zadene skoraj natanko. 80 x 60 cm in 120 x 90 cm imata obe razmerje 1,33, kar je znotraj odstotka od izvirnika; prva je 12,5 cm ožja od Degasovega platna in mu je po velikosti najbližja med tistimi, ki tudi po obliki držijo. 150 x 110 cm z razmerjem 1,36 je še vedno blizu in je mera, pri kateri velike slike te vrste dobijo pravi učinek: figure spodaj postanejo berljive. Pozor pri dveh: 60 x 40 in 90 x 60 cm imata razmerje 1,50 in sta od izvirnika najdlje — 90 x 60 cm je sicer po širini najbližje izvirniku, a je hkrati oblikovno najslabša izbira na lestvici, ker prizor stisne po višini in odreže nebo nad križi. 50 x 40 in 100 x 80 cm sta pri 1,25 preveč kvadratni za to kompozicijo. Izbrano mero prej odmerite s papirnatim izrezom. Nobena ni na zalogi: vsak primerek nastane po naročilu.

Mera po naročilu, okvir in podokvir

Če nobena od osmih ne ustreza, slikamo po vaši meri in ohranimo razmerje 1,34 ter prostor nad križi, saj prav ta prazni pas naredi, da prizor zadiha; to je naše delo po naročilu. Vsak primerek pošljemo napet na lesen podokvir, pripravljen za obešanje. Za okvir uporabite našo 3D aplikacijo: pokaže vse letve, ki jih imamo — zlato, srebrno, črno, belo in naravni les — in služi izbiri okvirja in ničemur drugemu. Kako delo deluje na vaši steni, pokaže naša ločena storitev, postavitev v prostor.

Dostava in jamstvo

Vsak primerek nastane po naročilu v naši delavnici v Sloveniji; računajte 15-45 dni glede na mero, pri največjih merah pri zgornji meji. Potuje napet in zaščiten za prevoz, uokvirjen ob izbiri okvirja, v Slovenijo in petnajst drugih držav Evropske unije, brez carine. Pred odpremo dobite fotografijo končanega dela v potrditev, za vsako naročilo pa velja naša ureditev vračil. Vso ponudbo najdete v galeriji Edgar Degas, njegovo življenje pa opisuje naš članek o Edgarju Degasu.

Pogosta vprašanja

Katera slika je to?

Degasova kopija Mantegnove Kalvarije, naslikana leta 1861. Meri 92,5 x 69 cm in je v Musée des Beaux-Arts v Toursu pod inventarno številko 1934-6-1.

Ali fotografija kaže Degasovo ali Mantegnovo sliko?

Mantegnovo — izvirno tablo iz Louvra. Edini objavljeni posnetek Degasove kopije meri 798 x 600 slikovnih točk, kar je premalo za prikaz in premalo za naše mere. Slikamo Degasovo različico, tudi kadar fotografija kaže izvirnik, ki ga je kopiral.

Je slika podpisana?

Da, spodaj desno. To je vredno povedati, ker večina Degasovih del nosi le žig ateljejske dražbe, odtisnjen po njegovi smrti; to platno je podpisal sam.

Kdaj je nastala?

Leta 1861. Muzej to letnico utemelji s tem, da si je Degas skupino žena okrog Marije izposodil prav za svojo Jeftejevo hčer.

Zakaj je Degas kopiral drugega slikarja?

Ker se je tako učil. Spomladi 1853 je v Louvru zaprosil za kopistovo izkaznico in do leta 1861 redno kopiral stare mojstre. Mantegna ga je zanimal posebej.

Zakaj je videti manj dodelana od Mantegnove?

Ker je tako mišljena. Muzej sam zapiše, da je obravnavana kot skica in ne povzema gladkosti izvirne table. Šlo je za razumevanje zgradbe prizora, ne za posnemanje površine.

Kako velik je izvirnik?

92,5 cm širok in 69 cm visok. Mantegnova tabla meri 96 x 76 cm, tako da je Degas kopiral skoraj v naravni velikosti.

Kje je izvirnik danes?

V Musée des Beaux-Arts v Toursu, kamor je prišel leta 1934 kot darilo. Mantegnova tabla, po kateri je nastal, je v Louvru.

Katera vaša mera se ujema z izvirnikom?

Po obliki 80 x 60 in 120 x 90 cm, obe pri razmerju 1,33 proti izvirnikovim 1,34. Po širini je najbližje 90 x 60 cm, a je prav ta oblikovno najslabša od osmih.

Je to tisk?

Ne. Delo nastane ročno, z oljem na lanenem platnu; poteze čopiča so vidne in otipljive.

Je primerna za darilo?

Za nekoga, ki ga zanima, kako se slikarji učijo, je nenavadno dobro darilo: klasična tema in hkrati pogled v delavnico mladega Degasa. Ker vsak primerek nastane po naročilu, računajte čas izdelave; če izbiro rajši prepustite obdarjencu, je tu naš darilni bon.

• Motiv: križanje s tremi križi na tlakovani skali, onesveščena Marija levo, vojaki s kockami desno, Jeruzalem v ozadju
• Izvirnik: Edgar Degas, 1861, oljna barva na platnu, 92,5 x 69 cm, Musée des Beaux-Arts, Tours (inv. 1934-6-1), podpisano spodaj desno
• Naša izvedba: ročno naslikano olje, osem mer od 50 x 40 do 150 x 110 cm; 80 x 60 in 120 x 90 cm sta po obliki najbližji izvirniku
• Zanimivost: fotografija na tej strani kaže Mantegnovo izvirno tablo iz Louvra, ker Degasove kopije nihče ni objavil v uporabni ločljivosti; slikamo Degasovo različico