Edgar Degas – Hélène Rouart v očetovem kabinetu

Hélène Rouart v očetovem kabinetu kaže mlado žensko, ki stoji za očetovim praznim stolom in obe roki polaga na njegov naslon. Obleka je sivo modra, ovratnik in zapestnici so iz bele čipke, pogled pa ji uhaja mimo nas na levo. Levo od nje stoji steklena vitrina s tremi egipčanskimi kipci, nad njo visi kitajska stenska tkanina, desno pa uokvirjene risbe in slika v rumenem okvirju; spodaj leži kup papirjev in map. Kabinet je naslikan kot zbirka, ženska pa stoji v njej brez opore. Modelu je bilo triindvajset let, bila je poročena, a Degas je poročni prstan preslikal. Izvirnik meri 121 x 162,5 cm, nastal je okoli 1886, hrani pa ga National Gallery v Londonu pod številko NG6469. Pri nas nastane ročno, v devetih merah od 40 x 60 do 110 x 150 cm ali po vaši meri, pred odpremo pa dobite fotografijo končanega dela v potrditev.

Hélène Rouart v očetovem kabinetu – Edgar Degas

Kdo je na sliki?

Tokrat vemo. Muzejski zapis jo poimenuje: Hélène Rouart, hči Henrija Rouarta. Ob nastanku slike je bila stara triindvajset let in poročena. Stoji pokončno za lesenim stolom, obe roki naslonjeni na njegov naslon; stol je očetov in je prazen. Obleka je sivo modra in preprosto krojena, ovratnik in oba zapestna robova so iz bele čipke, na zapestju se ji svetlika zlata zapestnica. Lase ima rdečkaste, spete visoko. Pogled ji uhaja mimo nas na levo, tako da nas ne pogleda in tudi ne gleda ničesar v prostoru; obraz je miren in nekoliko odsoten. Muzejski zapis pove tudi tisto, česar na platnu ni: čeprav je bila poročena, je Degas njen poročni prstan preslikal, morda zato, da ostane hči in ne žena.

Kaj je na platnu?

Očetova zbirka, razporejena okoli nje. Levo stoji steklena vitrina, v kateri so po muzejskem zapisu trije egipčanski kipci; razločno se vidi pokončna figura na rdečkastem podstavku. Nad njo visi kitajska stenska tkanina, tako da je zgornji del stene temen in vzorčast, spodnji pa mirno siv; med njima teče modrikast pas. Desno visijo uokvirjene risbe in slika v rumenem okvirju. Spodaj, na robu mize, leži kup papirjev in map. Prostor je torej ves iz predmetov, ki jih je nekdo zbral, in prav zaradi tega je prazen stol tako viden. Barva je nanesena gosto, mestoma pa je Degas po muzejskem zapisu pastel nanašal kar naravnost na platno, tako da so nekatere površine bolj suhe in praškaste od drugih.

Zakaj je prav ta portret pomemben?

Ker portretiranke ne postavi v središče njenega lastnega portreta. Ženska stoji ob strani lastne slike, med predmeti, ki pripadajo nekomu drugemu, in se drži stola, na katerem ta nekdo ne sedi. Drugi razlog je prazen stol: uporabiti prazen sedež kot znamenje odsotnega človeka ni bilo nenavadno, tu pa je stol hkrati družinski predmet, saj po muzejskem zapisu izvira od očeta gospe Rouart, mizarja Jacoba-Desmalterja. Tretji razlog je odločitev, ki je ni. Degas je najprej nameraval naslikati dvojni portret Hélène z materjo, morda kot dopolnilo starejši sliki očeta in hčere, pa je to opustil; ko se je odločil za končno postavitev, jo je izpeljal skoraj brez popravkov.

Kaj portret pomeni?

Da človeka določa tudi to, česar ne izbere sam. Impresionizem pri Degasu ne pomeni svetlobe na prostem, ampak natančno opazovanje ljudi v njihovih prostorih, in tu je prostor tako rekoč soportretiranec. Kot umetniška slika je to eden tistih portretov, ki jih je zanimivo gledati dlje, ker se z branjem predmetov spreminja. Barve so zadržane – siva, modrikasta, temno rdeča in nekaj zlata – zato je mirna slika za dnevno sobo, delovni kot ali predsobo. Med stenske slike sodi v tisti del, ki ga izberete zaradi človeka na njem. Kdor išče slike na platnu s pripovedjo, tu dobi celo sobo, ki govori o odsotnem človeku.

Kako je platno prišlo v London?

Po poti, ki jo muzej objavlja v celoti. Leta 1918 ga je na prvi dražbi Degasovega ateljeja pri Galerie Georges Petit v Parizu, 6.–8. maja, pod številko 110 kupil Paul Rosenberg (1881–1959); po muzejskem zapisu je bilo kupljeno skupaj, za 27.500 frankov, s strani hiše Rosenberg and Co. iz Pariza in Galerie Georges Bernheim iz Pariza, pri čemer muzej ob drugem imenu sam postavlja vprašaj, in mi ga ohranjamo. Nakup je datiran 7. maja 1918. 27. maja 1924 ga je za 70.000 frankov od Galerie Bernheim-Jeune v Parizu kupil René Gimpel (1881–1945). Po dedovanju je prešlo na Petra Gimpela (1915–2005), ta pa ga je aprila 1981 prodal National Gallery. Muzej ga v svojem zapisu vodi preprosto kot Bought, 1981.

Motiv med Degasovimi deli

Degas portretov ni slikal po naročilu; modele je jemal med sorodniki in prijatelji, in Rouartovi so bili oboje. Hélène je naslikal že prej, kot devetletno deklico na očetovem kolenu; ta starejša slika je v Schulmanovem katalogu zavedena kot MS 832, Henri Rouart in njegova hči Hélène, in je v zasebni lasti. Med Degasovimi deli pri nas so temu platnu najbližji Zbiratelj grafik, spet človek, obdan s svojo zbirko, Hilaire de Gas, družinski portret starca v naslanjaču, in Edmondo in Thérèse Morbilli, dvojni portret zakoncev iz slikarjeve družine. To platno hrani National Gallery v Londonu pod inventarno številko NG6469.

Kako nastane naša ročno naslikana izvedba?

S čopičem in oljno barvo, po isti tehniki kot izvirnik, torej kot olje na platnu. Najtežji del je obleka. Sivo modra ploskev zavzame sredino platna in mora ostati ena sama barva, pa vendar pokazati težo blaga in vse gube; zato jo gradimo iz več hladnih sivin z modro in nikoli iz ene same mešanice. Drugi težavni del je čipka na ovratniku in zapestjih: naslikana mora biti kot svetloba in ne kot vzorec, sicer postane okrasje in potegne pogled nase. Tretji je vitrina levo, ker mora biti hkrati steklo in vsebina; kipce puščamo mehke, kakor so na izvirniku, saj postanejo moteči, če jih izostrimo. Prazen stol slikamo zadnji, ker je od njegove teže odvisno, ali prizor deluje. Vsaka reprodukcija slike nastane na novo in dve nista nikoli povsem enaki; vsaka ročno naslikana kopija je zato svoja. Fotografij naših dokončanih platen za ta motiv še nimamo, ker ga do zdaj nismo slikali, zato jih tu ne kažemo in nobene ne opisujemo. Fotografijo svojega platna dobite pred odpremo.

Katera mera za kateri zid?

Če ne veste, katera: 70 x 90 cm. Izvirnik je velik, 121 x 162,5 cm, in naša največja mera 110 x 150 cm se mu približa bolj kot pri večini del na tej polici – je le nekaj centimetrov manjša na obeh straneh. Po razmerju je najbližja 97 x 130 cm: 1,340 proti izvirnikovim 1,343. 40 x 60 in 50 x 60 cm sta majhni; pri njiju se izgubita vitrina levo in papirji spodaj, ostane pa postava. 50 x 70, 60 x 80 in 70 x 90 cm so prave izbire nad komodo, v predsobi ali ob stopnicah. 80 x 110, 90 x 120 in 97 x 130 cm zahtevajo miren, širši zid; pri njih se prebere izraz na obrazu in vzorec kitajske tkanine. Pri 110 x 150 cm so velike slike te vrste dovolj velike, da postava stoji skoraj v naravni velikosti, in tedaj deluje prazen stol najmočneje. Izbrano mero prej odmerite na zidu s papirnatim izrezom. Nobena ni na zalogi: vsak primerek nastane po naročilu.

Mera po naročilu, okvir in nosilni okvir

Če nobena od devetih mer ne ustreza ali če hočete natanko razmerje izvirnika, slikamo po vaši meri in pri tem ohranimo višino prizora, da nad glavo ostane kitajska tkanina in da spodaj ne izpadejo papirji z mize; to je naše delo po naročilu. Vsak primerek odpošljemo napet na lesen nosilni okvir, pripravljen za obešanje. Za okvir uporabite našo 3D aplikacijo: na tem motivu pokaže vse letve, ki jih imamo – zlato, srebrno, črno, belo in naravni les – in služi izbiri okvirja in ničemur drugemu. Kako delo deluje na vašem zidu, pokaže naša posebna storitev, postavitev v prostor.

Dostava in jamstvo

Vsak primerek nastane po naročilu v naši delavnici v Sloveniji; računajte 15-45 dni glede na mero, pri največjih merah pri zgornji meji. Potuje napet in zaščiten za prevoz, uokvirjen ob izbiri okvirja, v Slovenijo in petnajst drugih držav Evropske unije, brez carine. Pred odpremo dobite fotografijo končanega dela v potrditev, za vsako naročilo pa velja naša ureditev vračila. Celotno ponudbo najdete v galeriji Edgar Degas, njegovo življenje pa opisuje naš članek o Edgarju Degasu.

Pogosta vprašanja

Katera slika je to?

Degasovo olje Hélène Rouart v očetovem kabinetu, veliko 121 x 162,5 cm. Hrani ga National Gallery v Londonu pod inventarno številko NG6469.

Kdo je bil Henri Rouart?

Po muzejskem zapisu inženir in ljubiteljski slikar pokrajin, ki je razstavljal z impresionisti. Z Degasom sta hodila v isto šolo, njuno doživljenjsko prijateljstvo pa se je začelo, ko je Degas med obleganjem Pariza leta 1871 služil pod njegovim poveljstvom. Imel je obsežno zbirko sodobnega francoskega slikarstva, tudi Degasova dela.

Kdaj je slika nastala?

Muzej navaja: okoli 1886. Približka ne odpravljamo, ker ga zapis ne odpravi.

Kako velik je izvirnik?

121 cm širok in 162,5 cm visok, torej večji od človeka po višini. Naša največja mera 110 x 150 cm mu je najbližja po velikosti, po razmerju pa je najbližja 97 x 130 cm.

Zakaj nima poročnega prstana?

Ker ga je Degas preslikal. Muzejski zapis navaja, da je bila Hélène ob nastanku slike poročena, in domneva, da je slikar prstan izpustil zato, da bi poudaril njeno vlogo hčere in ne žene. Domneva je muzejeva, ne naša.

Kaj je za njo v vitrini?

Po muzejskem zapisu trije egipčanski kipci v stekleni vitrini, nad njo pa kitajska stenska tkanina. Oboje je bilo del očetove zbirke.

Čigav je stol, ki se ga drži?

Očetov, in je prazen. Muzejski zapis dodaja, da je stol prišel od očeta gospe Rouart, mizarja Jacoba-Desmalterja.

Kje ga je mogoče videti?

V National Gallery v Londonu. Muzejski zapis ga ob branju navaja v sobi 41; ali tam visi tudi danes, se lahko spremeni.

Je izvirnik olje ali pastel?

Olje, slikano na platno, vendar z zanimivo podrobnostjo: po muzejskem zapisu je Degas nekatere površine predelal in pri tem pastel nanašal naravnost na platno.

Je to tisk?

Ne. Delo nastane z roko v olju; poteze čopiča so vidne in otipljive, zlasti v obleki in na čipki.

Je primerna za darilo?

Da, zlasti za nekoga, ki ima rad portrete in mirne, temnejše barve. Ker vsak primerek nastane po naročilu, računajte čas izdelave; če izbiro raje prepustite obdarjencu, je tu naš darilni bon.

• Motiv: Hélène Rouart stoji za očetovim praznim stolom, obdana z njegovo zbirko
• Izvirnik: Edgar Degas, oljna slika na platnu, 121 x 162,5 cm, National Gallery, London (NG6469)
• Naša izvedba: ročno naslikano v olju, devet mer od 40 x 60 do 110 x 150 cm
• Zanimivost: bila je poročena, a Degas je poročni prstan preslikal – po muzeju zato, da ostane hči