Edgar Degas – Dve plesalki

Dve plesalki prikazuje dve plesalki v zeleno turkiznih krilih, ki stojita tesno druga ob drugi. Leva je dvignila roko čez glavo in v drugi drži razprto oranžno pahljačo; desna se je obrnila proti njej in si podprla bok. Ozadje ni prostor, ampak zavesa iste zelenine, iz katere postavi šele stopita, spodaj pa se tla nakažejo z nekaj vodoravnimi potezami. Oranžna pahljača je edina topla barva na vsem prizoru. Izvirnik je pastel na papirju in ga hrani Albertina na Dunaju pod oznako DL300. Naša izvedba je oljna slika, poustvarjena po pastelu. Pri nas nastane z roko, v osmih merah od 30 x 40 do 120 x 160 cm ali po vaši meri, pred odpremo pa dobite fotografijo dokončanega dela v potrditev.

Dve plesalki – Edgar Degas

Kdo je na prizoru?

Dve plesalki in nihče drug; zapis ju ne imenuje. Leva stoji nekoliko zadaj, z desnico dvignjeno čez glavo in z levico drži razprto pahljačo pred prsmi. Njen obraz je komaj nakazan, lasje rdečkasto rjavi in spete v nizek vozel. Desna je v ospredju, obrnjena v profil proti prvi, z roko na boku in z drugo iztegnjeno proti pahljači. Obe nosita enako zeleno turkizno krilo z ozkim životcem brez rokavov. Nobena ne pleše in nobena ne gleda proti nam; stojita in se pogovarjata ali čakata.

Kaj je na platnu?

Skoraj vse je zeleno. Krili, ozadje in tla so iz iste turkizno zelene, položene v posamičnih potezah pastela, druga čez drugo, tako da površina ni gladka ploskev, ampak zrnata tkanina. Med zelenino se povsod svetijo drobne oranžne in rumene pike, ki dajejo celoti toplino, ne da bi barvo spremenile. Ozadje ni soba: nima ne stene ne kota, le navpične poteze, iz katerih postavi stopita. Spodaj nekaj vodoravnih potez nakaže tla. Edini pravi predmet na prizoru je razprta pahljača, oranžna z rdečimi žarki. Spodaj desno je podpis v modrozeleni barvi.

Zakaj je prav ta prizor pomemben?

Ker je to pozno delo in se to vidi v vsakem centimetru. Degas je v zadnjih letih slabo videl in je delal v pastelu, v velikih, širokih potezah, brez risbe obrazov in podrobnosti. Ta prizor ni več opazovanje vadbene dvorane, ampak spomin nanjo: dve postavi, ena barva in ena gesta. Drugi razlog je pahljača. V prizoru, kjer je vse ena barva, je oranžna pahljača edina stvar, ki jo oko takoj najde, in vse drugo je razporejeno okoli nje.

Kaj prizor pomeni?

Barvo kot glavno vsebino. Impresionizem je v poznem Degasu prerasel v nekaj drugega: prizor ne opisuje več prostora, ampak deluje kot ploskev barve, iz katere se komaj izluščita dve telesi. Takšna impresionistična slika je bližje sodobnemu slikarstvu kot prizorom iz sedemdesetih let. Kot umetniška slika je izjemno dekorativna in močna v barvi; prav zato je hvaležna slika za dnevno sobo in med motivi za stenske slike ena redkih Degasovih, ki v prostor prinese močno zeleno.

Motiv med Degasovimi deli

Pozne plesalke so pri Degasu svoja skupina. Modre plesalke so iz istih let in prav tako zgrajene iz ene same barve, Štiri balerine na odru pokažejo isti pozni način na odru, Plesna ura pa je zgodnja in kaže, kako natančen je bil Degas trideset let prej. Sorodno pozno dvojico plesalk v pastelu opisuje Degasov katalog del pod oznako MS 2372, motiv plesalke s pahljačo pa Plesalke s pahljačo, MS 188 v Saint Louis Art Museum.

Kako nastane naša ročno naslikana izvedba?

S čopičem in oljnimi barvami, ne s tiskalnikom. Tu je razlika, ki jo je treba povedati naravnost: izvirnik ni oljna slika, ampak pastel na papirju, in naša izvedba je olje na platnu, poustvarjeno po pastelu. Pastel leži suho in zrnato, olje pa gladko, zato zrnatosti ne posnemamo z gladko ploskvijo, ampak z več tankimi plastmi različnih zelenih, ki jih pustimo delno prosevati. Oranžne in rumene pike nanašamo posamično in šele na koncu, ker so tisto, kar prizor drži pokonci. Pahljačo naredimo zadnjo. Vsaka reprodukcija slike nastane znova in dve nista nikoli povsem enaki, saj roka iste poteze ne ponovi dvakrat; vsaka ročno naslikana kopija je zato svoja. Za to delo nimamo fotografij naših dokončanih platen, zato tu nobene ne kažemo in nobene ne opisujemo. Fotografijo svojega platna dobite pred odpremo.

Katera mera za kateri zid?

Če ne veste, katero: 60 x 80 cm. Pri tem delu moramo biti odkriti: zapis ne navaja mer izvirnika, zato ne moremo reči, katera naša mera mu je po velikosti najbližja, in tega tudi ne trdimo. Povemo pa lahko razmerje: na muzejski fotografiji je izvirnik nekoliko širši od vseh naših mer, najbližja pa mu je 40 x 50 cm. Meri 30 x 40 in 40 x 50 cm sodita v ozek prostor ali na polico. Meri 50 x 70 in 60 x 80 cm sta običajna izbira nad komodo in tu zelenina dobi dovolj prostora, da zaživi. Meri 70 x 90 in 80 x 110 cm sodita na širši zid. Pri 100 x 130 in 120 x 160 cm so velike slike te vrste zelo močne, saj zelena prevzame ves prostor; pri teh merah upoštevajte barvo sten. Izbrano mero prej odmerite na zidu s papirnatim izrezom. Nobene mere nimamo na zalogi kot gotov kos: vsak izvod nastane po naročilu in ostane en sam.

Mera po naročilu, okvir in nosilni okvir

Če vam nobena od osmih mer ne ustreza ali če želite razmerje izvirnika, naslikamo po vaši meri in pri tem ohranimo razmerja prizora, da pahljača ostane v isti točki in da postavi ne postaneta preozki; to je naše delo po naročilu. Vse naše slike na platnu pošljemo napete na lesen nosilni okvir, pripravljene za obešanje. Za okvir uporabite našo 3D aplikacijo: na tem motivu pokaže vse letve, ki jih imamo, tako da lahko primerjate zlato, srebrno, črno, belo in naravni les — namenjena je izbiri okvira in ničemur drugemu. Če želite videti, kako delo izgleda na vašem zidu, imamo za to posebno storitev, postavitev v prostor.

Dostava in jamstvo

Vsak izvod nastane po naročilu v naši delavnici v Sloveniji, zato računajte 15-45 dni glede na izbrano mero; pri največjih merah je čas običajno pri zgornji meji. Pošljemo ga napetega in zaščitenega za prevoz, uokvirjenega, če ste okvir izbrali, v Slovenijo in petnajst drugih držav Evropske unije, brez carine. Pred odpremo dobite fotografijo dokončanega dela v potrditev, za vsako naročilo pa velja naša politika vračila. Celotno ponudbo tega slikarja najdete v galeriji Edgar Degas, njegovo življenje pa opisuje naš članek o Edgarju Degasu.

Pogosta vprašanja

Katera slika je to?

To je Degasov pozni pastel dveh plesalk iz okoli leta 1905, ki ga hrani Albertina na Dunaju pod oznako DL300.

Je izvirnik oljna slika?

Ne. Izvirnik je pastel na papirju. Naša izvedba je oljna slika na platnu, poustvarjena po pastelu, in to povemo naravnost.

Zakaj ni navedena mera izvirnika?

Ker je zapis ne navaja. Kjer podatka ni, ga ne izmislimo in ga ne prepišemo od drugod.

Kaj drži plesalka v roki?

Razprto pahljačo. Oranžna je in je edina topla barva na vsem prizoru.

Zakaj je vse zeleno?

Ker je Degas v poznih letih delal v veliki meri z eno barvno družino. Krila, ozadje in tla so iz iste zelenine, med njo pa so razsute oranžne in rumene pike.

Kje je izvirnik?

V Albertini na Dunaju, pod oznako DL300.

Je to pozno delo?

Da, okoli 1905, ko je bil slikar star nekaj čez sedemdeset let in je slabo videl.

Ali vaše mere sledijo razmerju izvirnika?

Ne povsem; izvirnik je nekoliko širši od vseh naših mer. Najbližja mu je 40 x 50 cm.

Je to tisk?

Ne. Delo nastane z roko, z oljnimi barvami; poteze čopiča so vidne in otipljive.

Ali lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Da, slikamo po meri in pri tem ohranimo razmerja prizora.

Je primerno za darilo?

Da, posebej za koga, ki ima rad močne barve. Ker vsak izvod nastane po naročilu, računajte na čas izdelave; če želite izbiro prepustiti obdarovancu, imamo darilni bon.

• Motiv: dve plesalki v zeleno turkiznih krilih, ena z razprto oranžno pahljačo
• Izvirnik: Edgar Degas, pastel na papirju, Albertina, Dunaj (DL300); mere v zapisu niso navedene
• Naša izvedba: ročno naslikano z oljem na platno, po pastelu, osem mer od 30 x 40 do 120 x 160 cm
• Zanimivost: oranžna pahljača je edina topla barva v prizoru, ki je sicer ves iz ene zelenine