Edvard Munch – Friedrich Nietzsche

Friedrich Nietzsche

Friedrich Nietzsche Edvarda Muncha je oljna slika na platnu iz leta 1906, ki jo pod inventarno številko TG 292 hrani Thielska Galleriet (Thielova galerija) v Stockholmu. Izvirnik meri 160 x 201 cm. Prizor je pokončen portret filozofa, postavljen pred široko odprto pokrajino z valovitim rumenim nebom.

Nietzsche stoji desno od sredine, obrnjen v tričetrtinski profil proti levi, in zavzame vso desno polovico platna. Nekoliko je nagnjen naprej, roki pa sklepa pred seboj na nizki ograji, ki teče čez spodnji del prizora. Nosi temno modro črno suknjo, belo srajco z ovratnikom in temno kravato.

Obraz je najbolj izdelan del slike. Čelo je visoko in nagubano, obrvi težke, oči pa v senci in usmerjene navzdol. Pod nosom se razrašča velik siv brk, ki pade čez usta in jih skoraj skrije. Lasje so sivo modri in počesani nazaj. Polt je bleda z modrimi in vijoličnimi sencami; obraz ni gladko modeliran, ampak sestavljen iz širokih ploskev.

Nebo zavzame zgornjo tretjino in je naslikano v širokih valovitih pasovih bledo rumene, kremne in vijolične barve. Pasovi se ne mešajo, temveč tečejo drug ob drugem od roba do roba. Prav ta trak neba je Munch uporabil tudi v drugih delih tega časa, tu pa je svetel in ne grozeč.

Pod nebom se razteza dolina v modri in zeleni barvi, po kateri se vije reka ali cesta. Levo od sredine stoji na vzpetini drobna modra stavba z obrisom stolpa, skrajno levo pa se dviga rumen stolp. V spodnjem levem kotu teče vijolično rjava diagonala poti ali zidu, ki pogled vodi navzgor proti postavi. Spodaj desno sta slikarjev podpis in beseda Weimar.

Nanos je tanek in širok. Barva je nanesena v velikih ploskvah, ponekod tako redko, da se skozi njo vidi tkanje platna. Obrisi so povlečeni z modro črto, ki ostane vidna in ne izgine pod barvo. Nič ni zglajeno: slika je zgrajena iz ploskev in črt, ne iz prehodov.

Munch Nietzscheja ni nikoli srečal; filozof je umrl leta 1900, portret pa je nastal šest let pozneje po fotografijah in po naročilu zbiratelja Ernesta Thiela. To pojasni, zakaj obraz ni videti kot študija po živem modelu, ampak kot znak.

Zgradba prizora sloni na treh smereh, ki si nasprotujejo: navpičnici postave na desni, vodoravnih pasovih neba in diagonali doline. Filozof stoji ob robu te pokrajine in ne v njej; ograja pred njim ga loči od prostora, ki se odpira zadaj. Portret zato ni prizor srečanja, ampak podoba človeka, ki gleda navzdol, medtem ko se za njim odpira svet.

Naša izvedba je ročno naslikana z oljnimi barvami na platnu, potezo za potezo, in nikoli ni tiskana. Ker vsako platno nastane posebej za naročilo, se dve nikoli ne ujemata do potankosti; drobne razlike v nanosu so znak človeške roke in ne napaka. Reprodukcija znanih slikarjev je pri tem motivu zahtevna v obrazu, saj je zgrajen iz nekaj širokih ploskev; če se preveč zmehča, portret izgubi ostrino in postane le star gospod z brki.

Format je pokončen in velik, prizor pa svetel, zato slika potrebuje visoko steno in nekaj odmika, da se pokrajina za postavo sploh razpre. Dobro deluje v delovni sobi, v knjižnici ali v pisarni, manj pa v spalnici. Podlaga naj bo mirna in svetla; rumeno nebo se na topli steni zabriše. Obesite jo v višini oči, svetloba pa naj bo enakomerna in nevtralna.

Na voljo je deset velikosti od 40 x 50 cm do 205 x 249 cm, poleg tega pa tudi mera po meri; vsako platno lahko naročite z okvirjem ali brez njega. Več slikarjevih del najdete v galeriji Edvarda Muncha, o njegovem življenju in delu pa pišemo na blogu o Edvardu Munchu.