Edvard Munch – Avtoportret s špansko gripo

Avtoportret s špansko gripo

Avtoportret s špansko gripo Edvarda Muncha je oljna slika na platnu iz leta 1919, ki jo pod inventarno številko NG.M.01867 hrani Nasjonalmuseet v Oslu. Izvirnik meri 131 x 150 cm. Prizor je pokončen in kaže slikarja samega, kako sedi v pletenem naslanjaču sredi sobe, zavit v težak domači plašč.

Postava sedi desno od sredine in je obrnjena naravnost proti gledalcu. Glava je rahlo nagnjena, obraz upadel, oči vdrte in temne, usta pa priprta, kot bi mu zmanjkovalo sape. Lasje so redki in razmršeni, koža je bleda z zelenimi in vijoličnimi sencami. Prav ta obraz je najbolj izdelan del prizora.

Čez telo pada temno rjav plašč z globokimi gubami, izpod njega pa se svetlika bela srajca z ohlapnim ovratnikom. Roki počivata v naročju in sta naslikani bledo, skoraj brez podrobnosti. Čez noge je pregrnjena odeja s širokimi navpičnimi pasovi v rdeči, zeleni in temno modri barvi, ki je najmočnejša barvna ploskev spodnjega dela slike.

Levo zadaj stoji razmetana postelja s svetlo posteljnino, po kateri se vijejo široke zelene zanke pregrinjala. Te zelene črte so potegnjene v enem zamahu in ostanejo vidne kot risba. Stena za postavo je topla oranžno okrasta in naslikana tako redko, da se skozi njo vidi tkanje platna.

Zgoraj levo sta v rdeči barvi zapisana podpis in letnica, ob desnem robu pa teče navpičen zelenomoder pas, ki deluje kot podboj ali zavesa. Tla so zelena in modra, naslikana z dolgimi potezami, spodaj desno pa je raztresenih nekaj drobnih rdečih, oranžnih in modrih madežev.

Naslanjač je iz svetlega rumenozelenega pletiva in je narisan z odprto potezo; njegovi obrisi se ne zapirajo povsod, tako da se naslon ponekod odpira v steno za njim. Nanos je povsod tanek in hiter, brez gladkih prehodov. Slikar je barvo nanašal v širokih plasteh in pustil, da podlaga sodeluje pri barvi.

Delo je nastalo v času, ko je Evropo po prvi svetovni vojni zajela epidemija gripe in je zbolel tudi Munch. Naslikal se je med okrevanjem, v svoji sobi in v domači obleki, brez olepševanja. Prizor zato ni portret uglednega slikarja, ampak podoba bolnika, ki se je komaj postavil na noge.

Zgradba prizora je preprosta in trdna. Navpičnica postave stoji sredi platna, na levi jo uravnoteži svetla vodoravna gmota postelje, na desni pa temni pas ob robu. Topla stena zadaj in hladna tla spredaj postavo obdajo z dveh strani, zato deluje osamljeno, čeprav soba okoli nje ni prazna.

Naša izvedba je ročno naslikana z oljnimi barvami na platnu, potezo za potezo, in nikoli ni tiskana. Ker vsako platno nastane posebej za naročilo, se dve nikoli ne ujemata do potankosti; drobne razlike v nanosu so znak človeške roke in ne napaka. Reprodukcija znanih slikarjev je pri tem motivu najzahtevnejša v obrazu, saj je zgrajen iz redkih, hitrih potez; če se preveč zgladi, bolnik izgine in ostane le sedeč gospod.

Format je pokončen in velik, barve pa so tople in surovo žive, zato slika potrebuje mirno steno in nekaj odmika. Dobro deluje v delovni sobi, v knjižnici ali v širšem hodniku, manj pa v spalnici, kamor motiv vsebinsko ne sodi. Podlaga naj bo svetla in nevtralna; na topli oker steni se stena na sliki zlije z njo. Obesite jo v višini oči ob enakomerni svetlobi.

Na voljo je deset velikosti od 40 x 45 cm do 180 x 200 cm, poleg tega pa tudi mera po meri; vsako platno lahko naročite z okvirjem ali brez njega. Več slikarjevih del najdete v galeriji Edvarda Muncha, o njegovem življenju in delu pa pišemo na blogu o Edvardu Munchu.