Prizor je nočna obala: visoko na nebu stoji bleda luna, njen odsev pa pade na povsem mirno vodo kot dolg, raven svetel steber. Pri nas nastane kot ročno naslikana slika, olje na platnu.
Mesečina
Mesečina Edvarda Muncha je oljna slika na platnu iz leta 1895, ki jo pod inventarno številko NG.M.02815 hrani Nacionalni muzej (Nasjonalmuseet) v Oslu. Izvirnik meri 110 x 93 cm in stoji pokončno. Prizor je nočna obala: visoko na nebu stoji bleda luna, njen odsev pa pade na povsem mirno vodo kot dolg, raven svetel steber.
Kompozicijo na levi in desni zapirata temni drevesni debli, ki gresta čez vso višino platna. Levo stojita dve deblesi tesno druga ob drugi, desno eno samo, nad njim pa se razrašča temna zelena krošnja. V zgornjem levem delu se čez nebo vleče težak temen oblak, ki po obliki ponovi vodoravnico morja. Nebo je globoko modro in zeleno modro, voda pod njim pa svetlejša in gladka kot kovina. Sredi te gladine leži lunin steber: raven, nekoliko širši pri dnu, in edina navpičnica poleg debel. Ob obali teče vodoraven pas bledih zaobljenih kamnov v rožnati in beli barvi, spodaj pa prizor zapre temno zelena trava. Vse je zvedeno na široke vodoravne pasove: nebo, morje, kamnita obala in trava se zlagajo drug nad drugega kakor plasti, in edino debla ter lunin steber to zlaganje prekinejo. Človeka na sliki ni, ne ladje ne hiše; prizor je prazen in prav zaradi te praznine deluje tiho.
Delo pripada Munchovemu simbolističnemu obdobju sredi devetdesetih let. Muzej ga vodi kot Mesečino iz leta 1895 pod številko NG.M.02815. Naj bo povedano jasno, da ne pride do zamenjave: isti muzej hrani še eno sliko z naslovom Mesečina pod številko NG.M.01914 in delo Mesečina ob Sredozemlju pod NG.M.00842. Naša predloga je platno iz leta 1895, NG.M.02815, in nobeno od drugih dveh. Odsev lune na mirni vodi je pri Munchu ponavljajoč se motiv severnih poletnih noči in se pojavlja tudi v drugih njegovih obmorskih prizorih; tu je izveden najbolj strogo, skoraj geometrijsko.
Barvna plast izvirnika je tanka in gladka, brez razgibane teksture. Munch barvo vleče v širokih vodoravnih potegih, ki sledijo pasovom neba in vode, debla pa postavi z nekaj temnimi navpičnimi vlekami. Prav zaradi te gladkosti svetlobni steber deluje, kot bi bil vrezan v vodo in ne naslikan nanjo. Paleta je ozka: modrine neba, hladna svetloba vode, rožnato bela obala in temna zelena spodaj. Prehodi med pasovi niso zabrisani, ampak postavljeni drug ob drugega, tako da barva nosi globino namesto perspektive.
Našo sliko slikar ročno naslika z oljem na platno, potezo za potezo, po naročilu in nikoli s tiskom. Ker je vsaka naslikana za svoje naročilo, se nobeni dve ne ujemata do zadnje podrobnosti; majhne razlike v barvi so znamenje roke in ne napaka. Najtežji del je tu lunin steber, ki mora ostati miren in raven, ne da bi postal trda bela črta. Med umetninami na platnu, ki jih ponujamo, sodi ta motiv med tiste, kjer se izplača počakati na pravo barvo neba.
Format je pokončen, razpoloženje pa tiho in hladno, zato se slika poda v spalnico, ob posteljo, v tih kot dnevne sobe ali v hodnik. Najbolje ji služi mirna svetla stena, saj je delo samo temno; ob močno barvani steni modrina neba izgubi globino. Obesite jo v višini oči ob mehki, enakomerni svetlobi, brez ostrega reflektorja, ki bi na gladki površini povzročil odsev. Kot slike za zid v prostoru, kjer se zvečer bere ali počiva, deluje bolje kakor sredi svetle in glasne sobe. Ker je motiv pokončen in ozek, se dobro poda tudi nad ozko komodo, ob vratih ali v niši, kjer širša slika ne bi imela prostora.
Na voljo je deset velikosti in mera po želji, vsako platno pa je mogoče naročiti z okvirjem ali brez njega. Okvir izberete v naši 3D aplikaciji, kjer preizkusite letve in barve na tem motivu. Več slikarja je v galeriji Edvarda Muncha, o njegovem življenju in slikarstvu pa pišemo na blogu o Edvardu Munchu.
| Leto nastanka: | 1895 |
| Originalna velikost: | 110 cm x 93 cm |
| Slikarski slog: | Simbolizem |
| Originalna tehnika: | Olje na platnu |
| Nahaja se: | Nacionalni muzej (Nasjonalmuseet), Oslo |









































