Edvard Munch – Ločitev

Ločitev

Ločitev Edvarda Muncha je oljna slika na platnu iz leta 1894, ki jo pod inventarno številko MM.M.00884 hrani Munchov muzej (Munchmuseet) v Oslu. Izvirnik meri 150 x 115 cm in leži počez. Prizor je obala: ženska v dolgi beli obleki odhaja levo, njeni dolgi zlato rumeni lasje pa se vodoravno raztezajo čez celotno platno do moškega na desni.

Ženska je videna v profilu in obrnjena stran; obraza skoraj ne vidimo, telo pa je podano kot ena sama svetla ploskev, ki se proti spodnjemu robu razpusti. Desno stoji moški v temno modrem plašču s sklonjeno glavo, bledim in upadlim obrazom; ena roka mu visi ob telesu. Med njima se obala zavije mimo majhne bele hiše, levo nad vodo nizko visi oranžno sonce, ob moškem pa se navzgor vzpenja rastlina z rdečimi listi. Trava je zelena in modrozelena, morje pa gladko in svetlejše od neba. Prizor je razdeljen na dvoje: leva polovica je odprta in svetla, desna zaprta in temna, sredina pa je prazna trava, po kateri gre le pas las. Nič ju ne povezuje razen tega.

Delo pripada Munchovemu ciklu Friz življenja. Kar obe postavi povezuje, ni ne pogled ne dotik, ampak tisti pas las: ženska že odhaja, njeni lasje pa še vedno segajo do moškega, kakor vez, ki še ni povsem pretrgana. Rdeči listi ob njem in rdeča sled, ki teče po njegovem plašču navzdol, sta pogosto brana kot znamenje rane; to je razlaga in ne nekaj, kar bi slikar zapisal. Friz življenja je Munch sestavljal več desetletij in ga je razumel kot vrsto prizorov o ljubezni, tesnobi in smrti, ki jih je mogoče brati skupaj.

Barva je nanesena tanko in v širokih, mehkih ploskvah, brez izdelane risbe. Lasje so ena sama dolga poteza, ki se proti desni tanjša in razveji. Obris ženske se ne konča z linijo, ampak se zabriše v travo, tako da postava izgleda, kakor bi se že raztapljala. Ponekod je plast tako tanka, da se skozi njo vidi tkanina platna. Paleta je zožena na belo, zlato rumeno, temno modro in zeleno; edini topli poudarki so sonce, lasje in rdeči listi, in prav ti trije nosijo ves pomen.

Našo sliko slikar ročno naslika z oljem na platno, potezo za potezo s čopičem, po naročilu in nikoli s tiskom. Ker je vsako platno izdelano posebej, se toni in potege med izvedbami rahlo razlikujejo; te majhne razlike so znamenje roke in ne napaka. Najtežji del so tu lasje, ki morajo ostati ena sama tekoča poteza in ne postati vrsta pramenov. Kot reprodukcija slike zahteva ta motiv predvsem mirno roko pri dolgi vodoravnici.

Format je ležeč in prizor tih, zato se slika poda v spalnico, dnevno sobo ali hodnik, kjer je dovolj prostora, da se dolga vodoravnica las lahko razpre. Najbolje ji služi svetla mirna stena; pred vzorčasto steno se mehki prehodi izgubijo. Obesite jo v višini oči ob mehki, enakomerni svetlobi. Kot slike za zid deluje najbolje sama, saj je celotna kompozicija naravnana v eno smer in ne prenese soseda, ki bi jo vlekel nazaj.

Na voljo je deset velikosti in mera po želji, vsako platno pa je mogoče naročiti z okvirjem ali brez njega. Okvir izberete v naši 3D aplikaciji, kjer na tem motivu preizkusite letve in barve; ozka svetla letev tu ne prekine vodoravnice. Več slikarja je v galeriji Edvarda Muncha, o njegovem življenju in slikarstvu pa pišemo na blogu o Edvardu Munchu.