Edvard Munch – Melanholija

Melanholija

Melanholija Edvarda Muncha je oljna slika na platnu, nastala med letoma 1894 in 1896, ki jo pod inventarno številko RMS.M.00249 hranijo Umetnostni muzeji v Bergnu (KODE), v zbirki Rasmusa Meyerja. Izvirnik meri 100,5 x 81 cm. V ospredju sedi moški s podprto glavo, za njim pa se v dolgem loku odpira obala z drobnimi postavami na pomolu.

Moška glava in ramena zavzemajo desno tretjino platna in segajo do spodnjega roba. Vidimo ga v tričetrtinskem profilu, obrnjenega v levo; brado si podpira z roko, pogled pa ima povešen. Lasje so temno rjavi, obraz okrasto rumen, plašč pa težak in temno bordo rdeč. Druga roka počiva stisnjena v pest ob spodnjem robu.

Levo od njega in vzdolž spodnjega roba ležijo velike zaobljene oblike obalnih skal, naslikane v rožnati, lososovi, kremni in okrasti barvi, med njimi pa se vlečeta zelena proga in temno rjav ukrivljen obris. Obala se v dolgem loku vzpenja od spodnjega levega kota proti sredini desno; plaža je rožnato lila in sivo lila, voda pa bleda sivo lila z nekaj temnejšimi vrtinci. Na levi strani vode leži majhen rdeče oranžen čoln, edini predmet, ki prekine dolgo prazno vodno ploskev.

V daljavi, na pomolu, stojijo drobne postave: ena svetla, skoraj bela, ob njej pa ena ali dve temni. So tako majhne, da jih je mogoče spregledati, čeprav nosijo ves pomen prizora. Za njimi se dviga nizek zelenkasto rumen rt s temnimi drevesi in majhno hišo z rdečo streho na desni. Nebo je bledo sivo lila, prepredeno z vijoličastimi in rožnatimi progami.

Slika sodi v Frizo življenja. Običajno jo povezujejo z nesrečno ljubezensko zvezo Munchovega prijatelja Jappeja Nilssena, in prav ta povezava je razlog, da postave na pomolu razumemo kot par in tretjega, ki gleda; to je uveljavljena razlaga in ne muzejski podatek. Kar je nesporno, je razporeditev: tisti, ki misli, je velik in blizu, tisto, o čemer misli, pa majhno in daleč.

Munch je barvo nanašal v širokih, mehko zaobljenih ploskvah brez ostrih robov, tako da skale, plaža in celo plašč postanejo valovi ene same linije. Obrisne risbe ni; oblike ločuje samo razlika v tonu. Barva je tanka, na več mestih se skozi njo vidi tkanje platna, obraz pa je edini del, kjer je nanos gostejši in bolj izdelan. Barve se nikjer ne zaletijo druga v drugo, temveč počasi prehajajo ena v drugo.

Naša različica je ročno naslikana z oljnimi barvami na platno, potezo za potezo, in nikoli ni tiskana. Ker vsako platno nastane posebej za naročilo, se dve nikoli ne ujemata do potankosti; drobne razlike v nanosu so znak človeške roke in ne napaka. Kot stenska slika ta motiv veliko pridobi pri srednji in večji meri, saj se šele takrat postave na pomolu jasno ločijo.

Za stensko dekoracijo je Melanholija med mirnejšimi motivi na tej polici: brez močnih kontrastov, v mehkih rožnatih, lila in bordo tonih. Zato dobro deluje v prostoru za počitek – v spalnici, dnevni sobi ali delovnem kotu – in prenese tudi steno v topli barvi, kar je pri Munchu redkost. Obesite jo v višini oči ali malenkost nižje, saj je prizor grajen na sedečo figuro. Svetloba naj bo mehka in razpršena; ostri snopi razbijejo nežne prehode v obali.

Na voljo je deset velikosti in tudi mera po meri, vsako platno pa lahko naročite z okvirjem ali brez njega. Več slikarjevih del najdete v galeriji Edvarda Muncha, o njegovem življenju in delu pa pišemo na blogu o Edvardu Munchu.