Edvard Munch – Pomlad

Pomlad

Pomlad Edvarda Muncha je velika oljna slika na platnu iz leta 1889, ki jo pod inventarno številko NG.M.00498 hrani Nacionalni muzej (Nasjonalmuseet) v Oslu. Izvirnik meri 264 x 169,5 cm in leži počez. Prizor je bolniška soba: bolno dekle sedi v naslanjaču ob oknu, skozi katero se v prostor zliva močna pomladna svetloba.

Dekle sedi nekoliko levo od sredine, zavito v temno odejo, z belo blazino za glavo in belim pokrivalom na laseh; roke ima sklenjene v naročju. Ob njej sedi starejša ženska v temni obleki s skodelico v roki, obrnjena proti njej. Levo zadaj stoji še ena temna ženska postava ob visoki leseni omari. Na mizi ob levem robu stojijo steklenica, kozarec in skodelica. Desno tretjino zavzame visoko okno: bela zavesa se dviga v prepihu, na polici stoje lončnice z zelenimi listi in drobnimi cveti, skozi šipe pa vdira svetloba, ki je najsvetlejši del celotnega platna. Stene, tla in pohištvo so v toplih rjavih, olivnih in kremnih tonih. Prizor je razdeljen na dvoje: leva, temnejša polovica pripada bolezni in negi, desna, svetla pa zunanjemu svetu. Med njima sedi dekle, ki pripada obema in nobeni.

Platno je signirano in datirano: E.Munch 1889. Upodobljenka je slikarjeva sestra Johanne Sophie, ki je leta 1877 umrla za tuberkulozo in ki jo poznamo iz Bolnega otroka. Vendar gre za zelo različni deli: medtem ko je Bolni otrok v barvni plasti spraskan in skoraj uničen, je Pomlad velika, skrbno izpeljana in do zadnjega kota dokončana slika, kakršno je Kristianija takrat pričakovala od mladega slikarja. Munch je z njo pokazal, da naturalistično slikarstvo obvlada; šele nato si je dovolil, da ga zapusti. Naslov nosi nasprotje: pomlad je zunaj, za oknom, in do dekleta pride le kot svetloba – do dekleta, ki je ne bo dočakalo.

Barva je nanesena gosto in enakomerno, brez vidnih popravkov. Munch gradi prostor s svetlobo in ne s črto: okno je bela ploskev, ki se stopnjuje proti sredini, notranjost pa je zgrajena iz toplih temnih pasov, ki se proti oknu svetlijo. Zavesa, ki se dviga v prepihu, je edino gibanje v sicer povsem mirnem prostoru, in prav ona prizor obvaruje pred otrplostjo. Podrobnosti so izpeljane skrbno: guba odeje, rob blazine, listi na polici in odsev na steklenici so vsi naslikani, ne pa le nakazani.

Našo sliko slikar ročno naslika z oljem na platno, potezo za potezo s čopičem, po naročilu in nikoli s tiskom. Ker je vsako platno izdelano posebej, se toni in potege med posameznimi izvedbami rahlo razlikujejo; te majhne razlike so znamenje roke in ne napaka. Najtežji del je tu okno, ki mora ostati svetlo in odprto, ne da bi postalo prazna bela ploskev. Kot umetniška slika velikega formata zahteva ta motiv potrpežljivo gradnjo svetlobnih prehodov.

Format je izrazito ležeč in slika velika, zato potrebuje široko nepretrgano steno in nekaj razdalje: dnevno sobo, jedilnico ali širši hodnik. Topli rjavi, olivni in kremni toni se dobro ujemajo s svetlim lesom ter z belimi ali peščenimi stenami, svetel pas okna pa v prostor prinese občutek nadaljnje odprtine. Kot stenska slika nad daljšo mizo ali kavčem deluje najbolje, obešena nekoliko nižje, saj je prizor gledan z višine sedečega.

Na voljo je deset velikosti in mera po želji, vsako platno pa je mogoče naročiti z okvirjem ali brez njega. Okvir izberete v naši 3D aplikaciji, kjer na tem motivu preizkusite letve in barve; pri tako širokem formatu se obnese preprosta, ne pretirano široka letev. Več slikarja je v galeriji Edvarda Muncha, o njegovem življenju in slikarstvu pa pišemo na blogu o Edvardu Munchu.