Egon Schiele – Portret umetnikove žene, Edith Schiele (sedeča)

Portret umetnikove žene, Edith Schiele je slika Egona Schieleja iz leta 1918, na kateri njegova žena sedi čelno, s sklenjenimi rokami v naročju, v modri bluzi z belo čipkasto ovratnico in s širokim svetlim krilom. Izvirnik hrani galerija Belvedere na Dunaju pod inventarno številko 1991; po muzejskem zapisu trenutno ni razstavljen. Pri nas nastane kot ročno naslikana oljna slika na lanu, v trinajstih dimenzijah ali po vaši meri, fotografijo dokončanega dela pa pred odpremo pošljemo v potrditev.

Portret umetnikove žene, Edith Schiele – Egon Schiele

Kdo je bila Edith Schiele?

Slikarjeva žena. Poročila sta se leta 1915, portret pa je nastal tri leta pozneje. Muzejski opis galerije Belvedere navaja tudi zapis slikarjevega prijatelja o mladem paru: „Nekega večera je bil Schiele povabljen z ženo. Bila je povsem zakrita s svojimi razmršenimi svetlimi lasmi in s plaho zadržanostjo.“ Muzejski opis dodaja, da je Schiele ženo naslikal z izredno občutljivim pogledom. Več o njej muzejski zapis ne pove, zato tudi mi ne dodajamo.

Kaj prikazuje slika?

Sedečo žensko, obrnjeno naravnost proti gledalcu, z rokami sklenjenimi v naročju. Zgoraj modra bluza z belo čipkasto ovratnico in drobnim črnim trakom; spodaj široko svetlo krilo, razprto v trikotnik in prekrito z drobnimi barvnimi potezami. Ozadje je temno zeleno, prepredeno z modrimi, okrastimi in oranžnimi utrinki, tako da figura izstopa, ne da bi za njo nastal prostor. Izpod krila gledata rjava čevlja. Podpis stoji levo spodaj.

Zakaj je bila obleka prebarvana?

Ker je muzej tako zahteval. Muzejski opis to pove naravnost: delo je bilo prva Schielejeva slika, ki jo je odkupil muzej, tedanjemu direktorju hiše – takrat se je imenovala Österreichische Staatsgalerie – pa se je zdela preveč „umetnoobrtna“ in preveč živa, nakar je Schiele Edithino obleko predelal v bolj umirjene tone. To ni razlaga, ampak zapis muzeja o samem sebi, in prav zato ga navajamo dobesedno.

Kaj je pokazala tehnična analiza leta 2018?

Prvotno različico. Muzejski opis navaja, da je tehnična analiza slike leta 2018 razkrila izvirno stanje obleke in da je bila ta prvotna različica rekonstruirana ter je prikazana ob dokončani sliki. Isti muzejski zapis pri lokaciji navaja, da delo trenutno ni razstavljeno; obojega ne poskušamo uskladiti in obojega ne izpuščamo. Naša reprodukcija je narejena po dokončani različici – po tisti z umirjenim krilom, ki jo vidite na tej strani –, ne po rekonstrukciji prvotnega stanja.

Zakaj je ta slika pomembna?

Ker je bila prva. Muzejski opis navaja, da je bilo to prvo Schielejevo delo, ki ga je pridobil muzej – torej trenutek, ko je slikar iz zasebnih zbirk prestopil v javno hišo. Zgodilo se je leta 1918, v letu njegove smrti. Kot ekspresionistična slika je nenavadna po tem, da je hkrati zasebna in uradna: model je slikarjeva žena, kupec pa državna galerija.

Kakšno je platno in kje je podpis?

Pokončni format: muzejski zapis navaja 139,8 x 109,8 cm, torej platno, ki je približno za četrtino višje kot široko. Podpis je levo spodaj, v obliki „EGON / SCHIELE / 1918“. Muzejski zapis navaja tudi drugi napis, na hrbtni strani na podokvirju: „Egon Schiele, Wien XIII, Bildnis E. Sch. 1918“ – torej slikarjev naslov, njegovo lastno poimenovanje dela in letnica. Tak dvojni zapis je za to stran uporaben podatek: pove, da je delo zapustilo atelje označeno tudi zadaj.

Od kod prihaja slika in kje je danes?

Muzejski zapis o pridobitvi je kratek: leta 1918 nakup pri dunajski Kunsthandlung Gustav Nebehay. Ta podatek prenašamo iz muzejskega vira in ga navajamo kot njegovega; na tej strani ni starejšega besedila o provenienci, ki bi ga bilo mogoče prenesti nespremenjenega. Muzejski seznam razstav se začne že leta 1921 z razstavo novih pridobitev iz let 1918–1921 in se nadaljuje prek let 1929, 1954, 1968 in 1990 do leta 2011. Med njimi je tudi razstava iz leta 2003, posvečena Franzu Martinu Haberditzlu, direktorju te hiše, ki ga je Schiele prav tako naslikal in ki ga v naši ponudbi najdete posebej. Danes je delo v galeriji Belvedere na Dunaju pod inventarno številko 1991 in po muzejskem zapisu trenutno ni razstavljeno; celoten Schielejev fond hiše je naveden na Belvederovi strani o Egonu Schieleju.

Kam se ta portret uvršča med Schielejeva dela?

Med pozne portrete in v neposredno bližino Smrti in deklice iz leta 1915: muzejski zapis pri tistem delu navaja, da se je Schiele razšel z Wally Neuzil prav zato, da bi se poročil z Edith Harms. Od kod je prišel, kažeta portreta iz leta 1910, Portret Eduarda Kosmacka in Portret Herberta Reinerja; Objemanje iz leta 1917 pa kaže, kam je šel, ko je obraze opustil. Celoten izbor je v galeriji Egon Schiele, več o slikarjevem življenju pa v članku o Egonu Schieleju. Schiele je bil mlajši sodobnik Gustava Klimta in dunajska secesija je bila okolje, iz katerega je izšel; dunajski ekspresionizem je smer, ki jo je pomagal opredeliti, in avstrijska umetnost tega obdobja se še danes bere skozi ti dve imeni.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Vsako platno naslika slikar z oljnimi barvami, potezo za potezo; ne gre za strojni odtis – pod čopičem nastane ročno naslikana kopija, izdelana posebej za vaše naročilo. Pri tem motivu je najzahtevnejše krilo: videti mora biti kot ena sama svetla ploskev in hkrati biti sestavljeno iz stotin drobnih potez, sicer postane bela lisa. Drugo zahtevno mesto je ozadje, ki ne sme postati enakomerno zeleno. Ko je delo dokončano, ga fotografiramo in vam fotografijo pošljemo v potrditev, šele nato gre v odpremo. Za to družino del nimamo studijskih fotografij – dela v naši delavnici še nismo fotografirali in nič ni bilo odstranjeno; ko bo naslednjič naslikano, ga bomo fotografirali in fotografije dodali na to stran. Kot reprodukcija na platnu je slika napeta na lesen podokvir in pripravljena za obešanje.

Katera dimenzija za katero steno?

Kratek odgovor: nad kavčem izberite 110 x 140 cm ali več, za manjšo steno zadostuje 70 x 90 cm. Pokončni motiv se obnaša drugače kot ležeč – ne potrebuje dolgega kosa pohištva pod sabo, ampak višino nad njim, zato dobro deluje ob vratih, med okni ali sam na ozki steni. V spalnici nad posteljo je običajna izbira 120 x 150 cm. Naš največji format je 160 x 205 cm, najmanjši pa 50 x 65 cm; pri 110 x 140 cm je figura blizu velikosti izvirnika. Kot umetniška slika v velikem merilu potrebuje razdaljo: obraz in krilo se uskladita šele od nekaj metrov.

Kako naročim mero po meri, podokvir in okvir?

Če nobena od trinajstih dimenzij ne ustreza vaši steni, sliko naslikamo v meri po naročilu. Platno je napeto na lesen podokvir; naša 3D aplikacija služi izključno izbiri okvirja, ne prikazu slike na vaši steni. Okvir izberete posebej in ni nujno del naročila.

Kako poteka dostava in kaj jamčimo?

Sliko izdelamo po naročilu in jo dostavimo v Slovenijo ter v petnajst drugih držav Evropske unije. Pred odpremo vam pošljemo fotografijo dokončanega dela v potrditev; če z rezultatom niste zadovoljni, ga popravimo ali naslikamo znova. Ker vse naše slike na platnu nastanejo posebej, se rok izdelave razlikuje glede na dimenzijo in trenutno zasedenost ateljeja.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V galeriji Belvedere na Dunaju, inventarna številka 1991; po muzejskem zapisu trenutno ni razstavljen.

Kdo je na sliki?

Edith Schiele, slikarjeva žena; poročila sta se leta 1915.

Katero različico naslikate?

Dokončano – tisto z umirjenim krilom. Rekonstrukcije prvotne, živejše obleke ne reproduciramo.

Je to tisk?

Ne. Vsako platno naslika slikar z oljnimi barvami na roko.

Zakaj je Schiele obleko predelal?

Po muzejskem zapisu se je tedanjemu direktorju hiše zdela preveč „umetnoobrtna“ in preveč živa.

Kako veliko je izvirno platno?

139,8 x 109,8 cm, torej pokončno.

Lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Da, sliko naslikamo v poljubni meri po naročilu.

Kako je slika dostavljena?

Napeta na lesen podokvir in zaščitno pakirana; okvir je izbiren.

Kaj slika sporoča v enem stavku?

Da je slikar ženo naslikal mirno in da je mirnost tu težja od izkrivljenosti.

Ali je original naprodaj?

Ni naprodaj; je v javni zbirki galerije Belvedere in ni na trgu.

Je slika primerna za darilo?

Je; če ne veste, katero dimenzijo izbrati, obstaja darilni bon.

• Motiv: Edith Schiele sedi čelno, v modri bluzi z belo ovratnico, s širokim svetlim krilom.
• Izvirnik: 1918, olje na platnu, 139,8 x 109,8 cm, podpisano levo spodaj, Belvedere Dunaj, inv. št. 1991.
• Naše: ročno naslikana oljna slika po dokončani različici, 13 dimenzij ali mera po naročilu.
• Dobro je vedeti: po muzejskem zapisu je bilo to prvo Schielejevo delo, ki ga je odkupil muzej.