Egon Schiele – Majhno drevo v pozni jeseni

Majhno drevo v pozni jeseni je slika Egona Schieleja iz leta 1911: golo drevesce z lomljenim belim deblom na nasipu temne zemlje, pred skoraj belim ozadjem. Izvirnik hrani muzej Leopold na Dunaju pod inventarno številko 459 in je po muzejskem zapisu razstavljen v nadstropju OG3; meri 42 x 33,5 cm, torej je 33,5 cm širok in 42 cm visok. Pri nas nastane kot ročno naslikana oljna slika na lanu, v trinajstih dimenzijah ali po vaši meri, fotografijo dokončanega dela pa pred odpremo pošljemo v potrditev.

Majhno drevo v pozni jeseni – Egon Schiele

Kaj slika prikazuje?

Eno samo golo drevesce. Deblo je svetlo, skoraj belo, in se vzpenja iz spodnje sredine v ostrih kolenih – najprej v levo, nato v desno in navzgor –, kakor bi bilo prelomljeno. Po njem in po eni od vej teče temna modročrna žila. Veje se razpnejo pod vrhom in v desno, tanke, rjave in rjasto rdeče, z nekaj drobnimi temnimi sledmi; več jih odreže rob deske. Spodnjo petino zavzema nasip zemlje, temno rjav, okrast in črn, naslikan z gostimi kratkimi potezami in zelo debelim nanosom. Vse drugo je bledo sivobelo ozadje s širokimi, vidnimi potezami in komaj razločnimi svetlejšimi lisami.

Zakaj muzej pravi, da to ni prava pokrajina?

Ker po njegovem branju drevo ni prizor, ampak stanje. Muzejski opis pravi naravnost, da Majhno drevo v pozni jeseni – tako kot Jesensko drevo v razgibanem zraku – ni prava pokrajina; drevo v svoji golosti in osamljenosti uteleša občutek izpostavljenosti in samote, obenem pa voljo do preživetja. To je razlaga hiše, ki delo hrani, in jo navajamo kot njeno.

Kaj je slikar sam rekel o drevesih?

Muzej navaja njegovo pismo zbiratelju Franzu Hauerju (1867–1914) iz poletja 1913: „Zdaj opazujem predvsem telesne gibe gora, vode, dreves in cvetlic. Vse spominja na podobne gibe v človeškem telesu, na podobne vzgibe veselja in trpljenja v rastlinah.“ Pismo je dve leti mlajše od te slike in muzej ga navaja kot ključ do Schielejevih pokrajin nasploh, ne kot komentar prav k tej deski – tako ga navajamo tudi mi.

Zakaj majhna deska deluje tako velika?

Ker drevo ne gre vanjo. Veje so na levi, desni in zgoraj odrezane z robom, tako da si gledalec preostanek dorisuje sam, drevo pa se zdi večje od podlage, na kateri stoji. Muzejski opis to imenuje monumentalna upodobitev na majhni deski in dodaja, da ne gre za „plešoče“ drevo v vetru, ampak za rast in vztrajanje narave – in s tem tudi človeka – kljub neugodnim razmeram.

Kakšen je format – pokončen ali ležeč?

Pokončen. Muzejski zapis navaja 42 x 33,5 cm in postavi višino pred širino: delo je torej 33,5 cm široko in 42 cm visoko. Pri drevesu je to smiselno – pokončni format pusti prostor deblu, ki se vzpenja skozi vso višino, in veje potisne k robovom. Naše stopnje so vse pokončne, od 50 x 65 cm do 160 x 205 cm.

Ali lahko dobim sliko v velikosti izvirnika?

V velikosti izvirnika ne, v njegovem razmerju pa skoraj natanko. Izvirnik je majhen: 33,5 cm širok in 42 cm visok, torej manjši od naše najmanjše stopnje 50 x 65 cm; vsaka naša stopnja je večja od njega. Razmerje stranic izvirnika je 1 : 1,254, naše stopnje 60 x 75 cm, 80 x 100 cm in 120 x 150 cm pa imajo razmerje 1 : 1,25 – pri širini 60 cm je to razlika približno dveh milimetrov v višino. Razlikuje se nosilec: izvirnik je po muzejskem zapisu naslikan z oljnimi barvami na les, naša reprodukcija pa z oljnimi barvami na lan. Tega ne izenačujemo: deska in napeto platno se obnašata različno.

Od kod prihaja slika in kje je danes?

Zapis o provenienci, ki ga ta stran nosi že od prej, sledi neposredno spodaj in ga ohranjamo dobesedno, nespremenjenega. Muzejska veriga ga potrjuje in mu dodaja vire ter eno podrobnost, ki jo je vredno prebrati počasi. Prvi lastnik je bil Arthur Roessler, dunajski kritik in Schielejev zgodnji zagovornik. Pozneje je bilo delo pri Ottu Nirensteinu na Dunaju – do leta 1938 – in od leta 1939 v galeriji St. Etienne v New Yorku. To sta isti človek in njegova nova galerija: Nirenstein se je po izselitvi podpisoval Otto Kallir, in muzej med katalogi navaja prav „O. Kallir (Nirenstein) 1930“, kjer je to delo popisano pod številko 95. Letnici 1938 in 1939 torej v verigi nista naključni. Med viri je še dosje Sonje Niederacher z dne 30. junija 2010. Delo je danes v muzeju Leopold pod inventarno številko 459; celotna Schielejeva zbirka hiše je predstavljena na strani muzeja Leopold o Egonu Schieleju.

Provenienca

Slika je bila v lasti Arthurja Roesslerja na Dunaju, nato Richarda Lanyija in Otta Nirensteina na Dunaju (pred 1930 do 1938); od 1939 do 1954 je bila v galeriji St. Etienne v New Yorku, nato pri Rudolfu Leopoldu (1954–1994); danes je v muzeju Leopold na Dunaju.

Kje se to delo uvršča med Schielejeva dela?

Med pokrajine iz leta 1911, torej iz istega leta kot Samovidec II in Lirik, oba velika kvadratna platna iz iste zbirke. Kako je slikal zidove namesto dreves, kaže Hišna stena ob reki; na leseni deski je naslikana tudi Mati in otrok. Celoten izbor je v galeriji Egon Schiele, več o slikarjevem življenju pa v članku o Egonu Schieleju. Schiele je bil mlajši sodobnik Gustava Klimta in dunajska secesija je bila okolje, iz katerega je izšel; dunajski ekspresionizem je smer, ki jo je pomagal opredeliti, in avstrijska umetnost tega obdobja se še danes bere skozi ti dve imeni. Kot ekspresionistična slika je to ena njegovih najbolj znanih pokrajin; velika platna te zbirke so olje na platnu, ta deska pa ne.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Vsako platno naslika slikar z oljnimi barvami, potezo za potezo; ne gre za strojni odtis – pod čopičem nastane ročno naslikana kopija, izdelana posebej za vaše naročilo. Pri tem motivu sta najzahtevnejši dve mesti. Prvo je zemlja: naslikana je z zelo debelim nanosom in kratkimi potezami, ki se morajo videti kot posamezne poteze; če se zlijejo, spodnja petina slike postane rjava ploskev. Drugo je deblo, ki je v resnici svetlejše od ozadja – to je pri drevesu nenavadno in slikarja zlahka zapelje, da ga potemni; takoj ko je deblo temnejše od neba, slika izgubi svojo nenavadnost. Ko je delo dokončano, ga fotografiramo in vam fotografijo pošljemo v potrditev, šele nato gre v odpremo. Za to družino del nimamo studijskih fotografij – dela v naši delavnici še nismo fotografirali in nič ni bilo odstranjeno; ko bo naslednjič naslikano, ga bomo fotografirali in fotografije dodali na to stran. Kot reprodukcija na platnu je slika napeta na lesen podokvir in pripravljena za obešanje.

Katera dimenzija za katero steno?

Kratek odgovor: motiv je miren in svetel, zato prenese tudi veliko steno, ne da bi postal težak. Za ožjo steno ali med okni delujeta 50 x 65 cm in 60 x 75 cm, za dnevno sobo 80 x 100 cm ali 100 x 130 cm, za velik prostor pa sta na voljo 140 x 180 cm in 160 x 205 cm. Naša najmanjša dimenzija je 50 x 65 cm. Kot umetniška slika v velikem merilu potrebuje razdaljo: poteze v zemlji se od blizu berejo posamič, drevo pa se sestavi šele od nekaj metrov.

Kako naročim mero po meri, podokvir in okvir?

Če nobena od trinajstih dimenzij ne ustreza vaši steni, sliko naslikamo v meri po naročilu. Platno je napeto na lesen podokvir; naša 3D aplikacija služi izključno izbiri okvirja, ne prikazu slike na vaši steni. Okvir izberete posebej in ni nujno del naročila.

Kako poteka dostava in kaj jamčimo?

Sliko izdelamo po naročilu in jo dostavimo v Slovenijo ter v petnajst drugih držav Evropske unije. Pred odpremo vam pošljemo fotografijo dokončanega dela v potrditev; če z rezultatom niste zadovoljni, ga popravimo ali naslikamo znova. Ker vse naše slike na platnu nastanejo posebej, se rok izdelave razlikuje glede na dimenzijo in trenutno zasedenost ateljeja.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V muzeju Leopold na Dunaju, inventarna številka 459; po muzejskem zapisu razstavljen v OG3.

Kaj je na sliki?

Eno samo golo drevo na nasipu zemlje, pred bledim ozadjem.

Na čem je izvirnik naslikan?

Na lesu, ne na platnu; naša reprodukcija nastane z oljnimi barvami na lanu.

Kako veliko je izvirno delo?

33,5 cm široko in 42 cm visoko – približno velikosti lista A3.

Ali ga lahko dobim v velikosti izvirnika?

Ne; izvirnik je manjši od naše najmanjše stopnje 50 x 65 cm.

Katera naša dimenzija je najbližje njegovemu razmerju?

60 x 75 cm, 80 x 100 cm in 120 x 150 cm; razmerje 1 : 1,25 proti 1 : 1,254 pri izvirniku.

Kako je delo označeno?

Desno spodaj, s podpisom in letnico „EGON SCHIELE 1911“.

Je to tisk?

Ne. Vsako platno naslika slikar z oljnimi barvami na roko.

Kdaj je delo nastalo?

Leta 1911, isto leto kot Samovidec II in Lirik.

Kako je slika dostavljena?

Napeta na lesen podokvir in zaščitno pakirana; okvir je izbiren.

Je slika primerna za darilo?

Je; če ne veste, katero dimenzijo izbrati, obstaja darilni bon.

• Motiv: golo drevesce s svetlim, prelomljenim deblom na nasipu temne zemlje.
• Izvirnik: 1911, olje na lesu, 42 x 33,5 cm, podpisan desno spodaj, muzej Leopold, Dunaj, inv. 459.
• Naše: ročno naslikana oljna slika na lanu, 13 dimenzij ali mera po naročilu.
• Dobro je vedeti: po muzejskem opisu to ni prava pokrajina, ampak podoba izpostavljenosti in vztrajanja.