Egon Schiele – Lirik

Lirik je delo Egona Schieleja iz leta 1911: avtoportret na skoraj kvadratnem platnu, na katerem se umetnik predstavi kot „lirik“, z glavo, položeno skoraj na bok, in z bledim, zvitim telesom pred temnim ozadjem. Original hrani Muzej Leopold na Dunaju pod inventarno številko 450; meri 80,5 x 80 cm. Pri nas ga naslikamo ročno, v oljnih barvah, v petnajstih velikostih ali po vaši meri, pred odpremo pa vam pošljemo fotografijo dokončanega dela v potrditev.

Lirik – Egon Schiele

Kdo je na sliki?

Umetnik sam: avstrijski slikar Egon Schiele (1890–1918). Platno je nastalo zgodaj leta 1911 in po besedilu Muzeja Leopold se Schiele na njem predstavi kot „lirik“ – pesnik – v skrajno zviti drži. Naslov torej ne imenuje modela, temveč vlogo: Schiele igra pesnika z lastnim obrazom in lastnim telesom. Med viri muzej navaja tudi izdajo njegovih pisem in pesmi iz let 1910–1912 iz zbirke Leopold, ki je leta 2008 izšla v Münchnu z naslovom Der Lyriker Egon Schiele.

Kaj je na platnu?

Napol gola figura, ki zapolni kvadrat skoraj od roba do roba. Na vrhu leži glava skoraj na boku, s temenom proti levemu robu; obraz je zgrajen iz okrastih, zelenih in rdečih potez, eno oko gleda postrani izpod privzdignjene obrvi, dolgi vrat pa se izteče proti desni. Nad glavo je ob zgornjem robu lisa bele barve. Pod njo je ena roka dvignjena z razprtimi prsti, druga leži počez pod njo. Od rok se diagonalno do spodnjega roba spušča bled pas telesa, na pol poti z rdečo piko popka, čisto spodaj pa sta temna lisa in rdečina v dimljah. Vse drugo – suknjič in ozadje – je temno rjavo, črno in steklenično zeleno. V levem zgornjem kotu sta s črno napisana monogram in letnica „S. 11“. Po muzejskem zapisu je Schiele delal s hitrimi potezami čopiča in brez podrisbe in površina to kaže: barva leži v gostih, ločenih potezah po vsem platnu.

Zakaj je ta slika pomembna?

Zaradi dveh stvari, ki ju obe navaja muzejski zapis. Prva je njen prvi javni nastop. Platno, nastalo zgodaj leta 1911, je bilo aprila istega leta razstavljeno na Schielejevi prvi samostojni razstavi v dunajski galeriji Miethke in reproducirano v spremni publikaciji skupaj z besedilom Alberta Parisa Gütersloha (1887–1973). Druga je, kako natančno je delo od takrat dokumentirano. Muzej navaja njegove številke v petih katalogih Schielejevih slik, od kataloga Otta Nirensteina iz leta 1930, kjer je pod številko 78, do kataloga Tobiasa Natterja iz leta 2017, kjer je pod številko 52.

Kaj slika pomeni?

Po razlagi muzeja govori o krizi subjekta. Glava je nenaravno nagnjena in delno obdana z belim prostorom, podobnim nimbu; oči gledajo postrani izpod privzdignjenih obrvi, s skeptičnim izrazom. Razen kratkega suknjiča, ki se vizualno zlije z ozadjem, je figura gola in bleda in le dve mesti sta naslikani v žareči rdeči: popek in dimlje. Popek je po zapisu postavljen anatomsko napačno, a prav on usmerja os kompozicije k rokam. V skladu s konvencijo kvadratnega formata Schiele platno napolni s tem, kar muzej imenuje surova, boleča, zavržena telesnost, in tako nazorno izrazi to krizo.

Od kod prihaja delo?

Muzej Leopold objavlja lastno raziskano verigo lastnikov in v njej navaja štiri postaje: zapuščino Egona Schieleja na Dunaju (1918); Arthurja Stemmerja, Dunaj in London (pred 1930 do 1954); dr. Rudolfa Leopolda, Dunaj (1954–1994); in zasebno fundacijo Muzeja Leopold, Dunaj (1994). Podatki o predmetu dodajajo, da je bilo delo leta 1994 preneseno v fundacijo. Za dve postaji muzej navaja tudi vir. Vnos o Stemmerju se opira na katalog Otta Nirensteina Egon Schiele. Persönlichkeit und Werk (Berlin 1930, št. 78); vnos o Leopoldu se opira na dosje Sonje Niederacher z naslovom Egon Schiele. „Der Lyriker“ z dne 30. junija 2010 in na knjigo Rudolf Leopold – Kunstsammler, ki jo je Diethard Leopold izdal na Dunaju leta 2003 (str. 54–61). Zapis o provenienci, ki ga nosi ta stran, sledi spodaj.

Provenienca

Iz Schielejeve zapuščine (1918) je slika prešla k Arthurju Stemmerju (Dunaj/London, pred 1930 do 1954) in nato k Rudolfu Leopoldu (1954–1994); danes je v muzeju Leopold na Dunaju.

Kje je to delo med Schielejevimi deli?

Med Schielejevimi platni iz let 1911–1917 v naši ponudi sta dve kvadratni, kakor je skoraj tudi to. Iz naslednjega leta in iz iste zbirke je slika Puščavnika, prav tako kvadratna, a precej večja, 181 x 181 cm, iz let 1912–1913 pa kvadratni portret Trude Engel, 100 x 100 cm, ki ga danes hrani Lentos Kunstmuseum v Linzu. Iz leta 1912 in prav tako iz Muzeja Leopold je delo Kardinal in nuna (Božanje), 70 x 80,5 cm, medtem ko je slika Ležeča ženska iz leta 1917 dolgega ležečega formata, 96 x 171 cm, in je prav tako v Muzeju Leopold. Celoten izbor je v galeriji Egon Schiele, več o umetnikovem življenju pa v našem članku o Egonu Schieleju.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Vsako platno naslika slikar v oljnih barvah, potezo za potezo – ne strojni tisk, temveč kopija, ročno naslikana za vaše naročilo. Pri tem delu sta najzahtevnejši dve mesti. Prvo je koža: obraz, roke in telo so zgrajeni iz ločenih potez okre, zelene, rožnate in rdeče; če jih zgladimo, telo postane enakomerno rožnato in izgubi napetost. Drugo je temnina: suknjič in ozadje sta skoraj iste barve in kopija ju mora ločiti tako kot original, samo s smerjo potez. Original je naslikan z oljnimi barvami na platno, prav tako naša kopija. Ko je slika dokončana, jo fotografiramo in vam fotografijo pošljemo v potrditev, šele nato gre na pot. Tega dela v naši delavnici še nismo fotografirali; fotografije bomo dodali na to stran, ko jih bomo imeli. Kot vsaka umetniška slika iz naše delavnice je lahko napeta na lesen podokvir; to izberete pri možnosti Podokvir.

Katera velikost za katero steno?

Kratek odgovor: original je skoraj kvadraten, zato je pravo vprašanje, koliko stene naj zavzame figura. Muzej navaja 80,5 x 80 cm, ne da bi povedal, katera stranica je katera; najbližja mu je naša velikost 80 x 80 cm, ki je na eni stranici enaka originalu, na drugi pa 5 mm krajša. Za manjšo steno, nad predalnik ali pisalno mizo, zadostuje 50 x 50 cm ali 60 x 60 cm; v dnevno sobo nad kavč sodita 100 x 100 cm ali 110 x 110 cm; na veliko steno, stopnišče ali v visok prostor 140 x 140 cm, 170 x 170 cm ali 200 x 200 cm. Slike na platnu takšne velikosti potrebujejo razdaljo: od blizu se poteze kože berejo posamično, obraz pa se sestavi šele z razdalje nekaj metrov. Obesite jo tako, da je središče v višini oči, približno 145–150 cm od tal, nad kavčem pa 15–25 cm nad naslonom.

Dimenzije po meri, podokvir in okvir

Če nobena od petnajstih velikosti ne ustreza vaši steni, delo naslikamo po vaši meri. Če pri možnosti Podokvir izberete DA, pride platno napeto na lesen podokvir, pripravljeno za obešanje. Naša 3D-aplikacija je namenjena samo izbiri okvirja, ne prikazu dela na vaši steni; ogled na vaši steni je ločena storitev. Okvir izberete posebej in ni obvezen del naročila.

Dostava in garancija

Slikamo po naročilu in dostavljamo v Slovenijo in še petnajst drugih držav Evropske unije, med njimi na Hrvaško, v Avstrijo, Italijo, na Madžarsko in v Nemčijo. Pred odpremo vam pošljemo fotografijo dokončanega dela v potrditev, za vsako naročilo pa velja naša politika vračil. Čas izdelave je odvisen od velikosti in od obremenjenosti delavnice. Vsako delo potuje zaščitno zapakirano.

Pogosta vprašanja

Kdo je moški na sliki Lirik?

Sam Egon Schiele (1890–1918): delo je avtoportret. Po zapisu Muzeja Leopold se v njem predstavi kot „lirik“ – pesnik – v izjemno zviti drži. Naslov torej ne imenuje modela, temveč vlogo.

Kje je original Lirika?

V Muzeju Leopold na Dunaju, pod inventarno številko 450. Platno je skoraj kvadratno in meri 80,5 x 80 cm. Iz Schielejeve zapuščine je prešlo k zbiratelju Arthurju Stemmerju, nato k Rudolfu Leopoldu, od leta 1994 pa pripada Zasebni fundaciji Muzej Leopold.

Kdaj je Schiele naslikal Lirika?

Zgodaj leta 1911; monogram in letnica stojita v zgornjem levem kotu. Aprila istega leta je bilo platno razstavljeno na Schielejevi prvi samostojni razstavi, v Galeriji Miethke na Dunaju. Reproducirano je bilo v spremni publikaciji, skupaj z besedilom Alberta Parisa Gütersloha.

Kaj pomeni slika Lirik?

Po branju Muzeja Leopold govori o krizi subjekta. Schiele se upodobi kot pesnik, napol gol in bled, z nenaravno nagnjeno glavo, v bleščeči rdeči pa sta naslikana le popek in mednožje. Muzej govori o surovi, boleči, zavrženi telesnosti, ki zapolni kvadratni format.

Ali je Der Lyriker isto delo?

Da. Der Lyriker je nemški naslov istega platna, muzejski angleški zapis pa ga vodi kot Lyricist. Z nemškim naslovom je označen tudi dosje Sonje Niederacher o provenienci iz leta 2010.

Kako je Schiele naslikal Lirika?

V oljnih barvah, po muzejskem zapisu s hitrimi potezami in brez pripravljalne risbe. Barva leži v debelih, ločenih potezah po vsej površini: oker, zelena in rdeča za kožo, temno rjava, črna in steklenično zelena za suknjič in ozadje. Vsaka kopija na tej strani je ročno naslikana slika, ki tem potezam sledi eni za drugo.

Ali je primerna za darilo?

Je; če niste prepričani glede velikosti, je na voljo darilni bon.

• Motiv: napol gol avtoportret, glava skoraj na boku, dvignjena roka z razprtimi prsti, bledo telo pred temnim ozadjem.
• Original: 1911, olje na platnu, 80,5 x 80 cm, monogramirano in datirano levo zgoraj, Muzej Leopold, Dunaj, inv. št. 450.
• Naša različica: ročno naslikana v olju, 15 velikosti ali po meri, na podokvirju po izbiri (Podokvir: DA).
• Vredno vedeti: aprila 1911 je bilo delo razstavljeno na Schielejevi prvi samostojni razstavi v dunajski galeriji Miethke.