Egon Schiele – Kardinal in nuna (Božanje)

Kardinal in nuna (Božanje) je delo Egona Schieleja iz leta 1912: kardinal v rdečem in nuna v črni halji klečita v objemu pred skoraj črnim ozadjem. Original hrani Muzej Leopold na Dunaju pod inventarno številko 455; meri 70 x 80,5 cm in je ležečega formata. Pri nas ga naslikamo ročno, v oljnih barvah, v petnajstih velikostih ali po vaši meri, pred odpremo pa vam pošljemo fotografijo dokončanega dela v potrditev.

Kardinal in nuna (Božanje) – Egon Schiele

Kdo je na sliki?

Kardinal in nuna. Avstrijski slikar Egon Schiele (1890–1918) ju je naslikal leta 1912, delo pa je za njegovega življenja nosilo naslov Božanje (Liebkosung): po muzejskem zapisu je bilo pod tem naslovom predstavljeno in objavljeno, prodano pa ne. Kardinal in nuna je ime, pod katerim je slika splošno znana, in muzej v zapisu navaja oba, kot Caress (Cardinal and Nun). Figuri sta tipa, ne portreta: zapis ne imenuje nobenega modela in tudi mi ga ne.

Kaj je na platnu?

Dve postavi klečita tesno druga ob drugi pred skoraj črnim ozadjem. Levo je kardinal v rdeči čepici in rdečem oblačilu; nagiba se k nuni in njegova glava se dotika njene. Nuna na desni nosi črno haljo z belim oglavjem, ki ji uokvirja obraz. Njene oči so široko odprte in gledajo naravnost iz slike, kakor da bi pravkar obrnila glavo k tistemu, ki ju gleda. Ob njenem licu in vratu leži roka, med telesoma pa, na kardinalovih prsih, sta dve dlani sklenjeni kakor k molitvi. Spodaj se rdeče oblačilo razširi v široko škrlatno ploskev, ki zapolni večino spodnje polovice; iz nje gledajo bosa stopala in golenice, bleda in obrobljena s tankimi oranžno rdečimi potezami: levo par pokrčenih nog, desno spodaj podplati dveh stopal. Za dvojico se dviga temno zelena ploskev, svetleje zelena zgoraj levo in ob levem spodnjem robu. Postavi skupaj tvorita visok trikotnik, ki se oži proti obema glavama. V desnem spodnjem kotu stojita podpis in letnica v treh kratkih vrsticah velikih črk: EGON / SCHIELE / 1912.

Zakaj je ta slika pomembna?

Zaradi treh stvari, ki jih podpira muzejski zapis sam. Prva je naslov: delo je splošno znano kot Kardinal in nuna, njegov dejanski naslov pa je Božanje in pod njim je bilo za Schielejevega življenja predstavljeno in objavljeno, ne pa prodano. Druga je primerjava s Klimtom: po razlagi muzeja je Schielejevo Božanje videti kot temna sestra Poljuba (Ljubimca) Gustava Klimta (1862–1918) iz let 1907/08. Tretja je pot slike: po letu 1939 je šla skozi roke trgovca Friedricha Welza, leta 1945 jo je zavarovala ameriška zasedbena oblast, leta 1948 pa je bila vrnjena; muzej objavlja celotno verigo, ki jo navajamo spodaj. Sklici na kataloge del v zapisu segajo od knjige Otta Nirensteina iz leta 1930 (št. 107) do kataloga Tobiasa Natterja iz leta 2017 (št. 116).

Kaj slika pomeni?

Po razlagi muzeja govori o poželenju in prepovedi. Muzejsko besedilo (podpisano VG, 2021) upodobitev imenuje svetilnik: kardinal v rdečem boža nuno v temni halji, ta pa se, zasačena ali pretresena, obrne h gledalcem. Molitvene dlani postanejo klešče, kardinalska rdeča pomeni goreče poželenje, gole golenice pa simbolizirajo meseni greh. Klimt je štiri leta prej naslikal odo ljubezni; kjer je njegov prepad stiliziran, Schiele po muzejskem zapisu odpre pogled v prepade človeškega poželenja, predvsem v libido, ki ga prepovedi in dogovori ne morejo zaustaviti. S tem, ko razgali človekovo poželjivo naravo, pokaže svojo simboliko notranjega nemira, prelomov in nasprotij, ki jo oblikujeta Eros in Tanatos – načelo ugodja in gon smrti. To je razlaga hiše, ki delo hrani, in jo navajamo kot njeno.

Od kod prihaja delo in zakaj je bilo vrnjeno?

Muzej Leopold objavlja lastno raziskano verigo lastnikov. Prvi lastnik, ki ga navaja, je dr. Heinrich Rieger na Dunaju, od leta 1918 do 1939. Od 1939 do 1945 je bilo delo pri Friedrichu Welzu na Dunaju in v Salzburgu. Septembra 1945 ga je v Salzburgu zavarovala ameriška zasedbena oblast, decembra 1947 ga je v hrambo prevzel zvezni urad za spomeniško varstvo v Salzburgu (depo v salzburški rezidenci), maja 1948 pa je bilo vrnjeno dr. Robertu Riegerju in Tanni Berger. Za ta korak se zapis sklicuje na delno odločbo deželnega sodišča v Salzburgu z dne 31. maja 1948 v restitucijski zadevi RK 108/48. Od leta 1950 do 1957 je delo pripadalo Avstrijski galeriji Belvedere na Dunaju; zapis navaja kupoprodajni dogovor z dne 27. decembra 1950 med dr. Christianom Brodo, pooblaščencem dr. Roberta Riegerja in Tanne Berger, in galerijo. Od 1957 do 1994 je bilo last dr. Rudolfa Leopolda, od leta 1994 pa zasebne fundacije Muzeja Leopold. Korak k Leopoldu ni bil prodaja, ampak zamenjava: po zapisniku z dne 7. februarja 1957 mu je galerija dala to delo in Dve čepeči ženski, v zameno pa prejela Klimtovo Makovo polje, Nizozemsko pokrajino Rudolfa Ribarza in salzburški kip svetnika. Med viri muzej navaja spis kazenske zadeve ljudskega sodišča zoper Friedricha Welza in dosje Michaela Wladike o tej sliki z dne 30. aprila 2011.

Kdo je bil Heinrich Rieger, pove druga stran istega muzeja. Besedilo poravnave, ki ga muzej objavlja v zapisu o sliki Portret Wally Neuzil, ga opisuje kot judovskega zbiralca umetnin, ki je bil umorjen leta 1942 v koncentracijskem taborišču Theresienstadt, in navaja, da so ameriške sile leta 1947 slike, ki jih je Welz pridobil od Riegerja, predale zveznemu uradu za spomeniško varstvo. Povzetek te verige je v zapisu spodaj.

Provenienca

Slika je bila v lasti dunajskega zbiralca dr. Heinricha Riegerja (1918–1939), nato pa je med nacizmom prešla k trgovcu Friedrichu Welzu. Po vojni je bila maja 1948 vrnjena dr. Robertu Riegerju in Tanni Berger, od leta 1950 do 1957 pa je bila v Avstrijski galeriji Belvedere; danes jo hrani muzej Leopold na Dunaju.

Kje je to delo med Schielejevimi deli?

Med Schielejevimi platni v naši ponudbi. Iz istega leta in istega muzeja je slika Puščavnika, kvadratno platno z merami 181 x 181 cm. Leto prej, 1911, je nastala slika Lirik, prav tako naslikana z oljem na platno in prav tako v Muzeju Leopold. Iz leta 1917 sta slika Ležeča ženska, ki je tudi v Muzeju Leopold, in pokrajina Štiri drevesa, nekoč v Belvederu in od restitucije leta 2020 v zasebni lasti. Celoten izbor je v galeriji Egon Schiele, več o umetnikovem življenju pa v našem članku o Egonu Schieleju.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Vsako platno naslika slikar v oljnih barvah, potezo za potezo – ne strojni tisk, temveč kopija, ročno naslikana za vaše naročilo. Pri tem delu so najzahtevnejša tri mesta. Prvo je rdeča: temnejša rdeča oblačila zgoraj in svetlejša škrlatna spodaj morata ostati dve barvi, sicer se postavi zlijeta v eno samo ploskev. Drugo je črna, v kateri je treba nunino haljo še vedno ločiti od skoraj črnega ozadja. Tretje sta obraza, majhna glede na celotno platno, a nosilca vsega izraza. Original je naslikan z oljnimi barvami na platno, prav tako naša kopija. Ko je slika dokončana, jo fotografiramo in vam fotografijo pošljemo v potrditev, šele nato gre na pot. Tega dela v naši delavnici še nismo fotografirali; fotografije bomo dodali na to stran, ko jih bomo imeli. Kot vsaka umetniška slika iz naše delavnice je lahko napeta na lesen podokvir; to izberete pri možnosti Podokvir.

Katera velikost za katero steno?

Kratek odgovor: ležeči format je le malo širši, kot je visok, zato se dobro poda nad nizko, široko pohištvo. Originalu je najbližja velikost 80 x 70 cm: od njega je 5 mm ožja in natanko enako visoka. Na ozko steno ali v hodnik sodijo 45 x 38 cm, 50 x 45 cm ali 60 x 55 cm; nad predalnik ali pisalno mizo 70 x 60 cm ali 80 x 70 cm; v dnevno sobo nad kavč 110 x 95 cm ali 120 x 105 cm; na veliko steno, stopnišče ali v visok prostor 170 x 150 cm in 180 x 160 cm. Slike na platnu takšne velikosti potrebujejo razdaljo: od blizu se škrlatna ploskev razbije v posamezne poteze, obraza pa se sestavita šele z razdalje nekaj metrov. Ročno naslikana slika najlepše visi s središčem v višini oči, približno 145–150 cm od tal; nad kavčem 15–25 cm nad naslonom.

Dimenzije po meri, podokvir in okvir

Če nobena od petnajstih velikosti ne ustreza vaši steni, delo naslikamo po vaši meri. Če pri možnosti Podokvir izberete DA, pride platno napeto na lesen podokvir, pripravljeno za obešanje. Naša 3D-aplikacija je namenjena samo izbiri okvirja, ne prikazu dela na vaši steni; ogled na vaši steni je ločena storitev. Okvir izberete posebej in ni obvezen del naročila.

Dostava in garancija

Slikamo po naročilu in dostavljamo v Slovenijo in še petnajst drugih držav Evropske unije, med njimi na Hrvaško, v Avstrijo, Italijo, na Madžarsko in v Nemčijo. Pred odpremo vam pošljemo fotografijo dokončanega dela v potrditev, za vsako naročilo pa velja naša politika vračil. Čas izdelave je odvisen od velikosti in od obremenjenosti delavnice.

Pogosta vprašanja

Kdo sta kardinal in nuna na Schielejevi sliki?

Sta tipa, ne portreta: zapis Muzeja Leopold ne imenuje nobenega modela. Levo se kardinal v rdeči čepici in rdečem oblačilu nagiba k nuni v črni halji z belim pokrivalom okoli obraza, oba pa klečita tesno skupaj pred skoraj črnim ozadjem. Nunine široko odprte oči gledajo naravnost iz slike, kot da bi se pravkar obrnila h gledalcu.

Zakaj se slika imenuje tudi Božanje?

Božanje (Liebkosung) je dejanski naslov dela: pod njim je bilo za Schielejevega življenja predstavljeno in objavljeno, prodano pa ne. Kardinal in nuna je ime, pod katerim je postalo splošno znano, Muzej Leopold pa navaja oba, kot Caress (Cardinal and Nun).

Je Kardinal in nuna odgovor na Klimtov Poljub?

Deli pogosto primerjajo. Po razlagi Muzeja Leopold je Schielejevo Božanje iz leta 1912 videti kot temna sestra Poljuba (Ljubimca), ki ga je Gustav Klimt naslikal v letih 1907/08. Kjer je Klimtov prepad stiliziran, Schiele odpre pogled v prepade človeškega poželenja.

Kaj pomeni slika Kardinal in nuna?

Po razlagi Muzeja Leopold govori o poželenju in prepovedi. Molitvene dlani postanejo klešče, kardinalska rdeča pomeni goreče poželenje, gole golenice pa meseni greh, medtem ko se nuna kot zasačena obrne h gledalcem. Muzej v njej bere Schielejevo simboliko notranjega nemira, ki jo oblikujeta Eros in Tanatos.

Kje je slika Kardinal in nuna danes?

V Muzeju Leopold na Dunaju, pod inventarno številko 455. Med nacizmom je od zbiralca Heinricha Riegerja prešla k trgovcu Friedrichu Welzu; maja 1948 je bila vrnjena Robertu Riegerju in Tanni Berger, od leta 1950 do 1957 je pripadala Belvederu, leta 1957 pa je z zamenjavo prišla k Rudolfu Leopoldu.

Ali je primerna za darilo?

Je; če niste prepričani glede velikosti, je na voljo darilni bon.

• Motiv: kardinal v rdečem in nuna v črni halji klečita v objemu, bosa stopala in golenice na škrlatni ploskvi, skoraj črno ozadje.
• Original: 1912, olje na platnu, 70 x 80,5 cm, signirano in datirano desno spodaj, Muzej Leopold, Dunaj, inv. št. 455.
• Naša različica: ročno naslikana v olju, 15 velikosti ali po meri, na podokvirju po izbiri (Podokvir: DA).
• Vredno vedeti: dejanski naslov je Božanje; po razlagi muzeja je delo temna sestra Klimtovega Poljuba.