Egon Schiele – Umetnikova soba v Neulengbachu

Umetnikova soba v Neulengbachu je slika Egona Schieleja iz leta 1911: soba brez človeka, z rumenimi tlemi, črno posteljo, rdečim stolom in majhnim tihožitjem na mizici sredi prostora. Izvirnik hrani Wien Museum na Dunaju pod inventarno številko 117203; meri 40 x 31,5 cm in je naslikan z oljem na lesu. Pri nas nastane kot ročno naslikana oljna slika na platnu, v trinajstih dimenzijah ali po vaši meri, fotografijo dokončanega dela pa vam pošljemo v potrditev, preden gre v odpremo.

Umetnikova soba v Neulengbachu – Egon Schiele

Kaj slika prikazuje?

Sobo, v kateri ni nikogar. Spodnjo polovico table zavzamejo rumenookrasta tla, ki se stekajo proti gledalcu, kot bi soba stala nekoliko nagnjeno. Ob desnem robu stoji postelja s temno modrozeleno odejo in belo blazino, za njo pa pokonci sloni rdečerjava deska. Pod posteljo se razteza velika črna omara, položena kot temen blok čez desno polovico. Povsem spodaj desno je rdeč stol z visokim naslonjalom, obrnjen stran od nas. Levo stoji črna komoda s stekleničko in plitvo skledo, v kateri se svetita rumena in rdeča. Sredi sobe je mizica s tankimi nogami in na njej tihožitje: bel vrč in posodica z drobnim sadjem. Spodaj levo ležita zloženi vijolična in rumena tkanina. Na svetli steni levo zgoraj visi majhno uokvirjeno delo. Stene so svetle in skoraj prazne, tako da vso težo nosijo predmeti; nobeno okno ni naslikano, zato ni jasno, od kod prihaja svetloba.

Katera soba je to?

Schielejeva lastna, v Neulengbachu. Muzejski zapis vodi delo pod dvema naslovoma: „Mein Wohnzimmer“ – moja dnevna soba – in Das Zimmer des Künstlers in Neulengbach, soba umetnika v Neulengbachu. Med motivi zapis navaja spalnico in posteljo, med temami pa stanovanje in Dunaj okoli leta 1900. Naslov torej govori o dnevni sobi, oprema pa je spalniška; muzej obojega ne usklajuje in tudi mi ne.

Kaj o delu pove muzejski zapis?

Manj, kot bi kdo pričakoval, in prav to je pošteno povedati. Zapis nima opisnega besedila: navaja avtorja, letnico 1911, tehniko, mere, inventarno številko 117203 in mesto v stalni postavitvi. Vsebuje pa tri podatke, ki jih drugje ni: delo tehta tri kilograme, njegov okvir meri 44,9 × 37,2 × 4 cm, v katalogih pa je vodeno kot P 220 pri Jane Kallir in kot št. 84 pri Tobiasu G. Natterju (2017). Ničesar od tega ne dopolnjujemo z razlagami, ki jih zapis nima.

Na čem je izvirnik naslikan?

Na lesu. Muzejski zapis navaja oljno barvo in les, torej oljno sliko na leseni deski, ne na platnu. Naša reprodukcija je naslikana z oljnimi barvami na platnu. Tega ne predstavljamo kot isto: lesena deska in napeto platno sta različna nosilca, in razliko poimenujemo. Zahajajoče sonce iz leta 1913, ki ga prav tako ponujamo, je olje na platnu; ta tabla ni.

Kakšen je format – pokončen ali ležeč?

Pokončen. Zapis navaja višino 40 cm in širino 31,5 cm, torej je tabla za dobro četrtino višja, kot je široka. Naše stopnje ji sledijo v obliki, ki ji pravimo pokončni format, od 50 x 65 cm do 160 x 205 cm, pri čemer je prva številka širina.

Ali lahko dobim sliko v velikosti izvirnika?

V velikosti izvirnika ne: tabla meri 31,5 x 40 cm, naša najmanjša stopnja 50 x 65 cm pa je večja v obeh smereh. V razmerju pa se ji naše stopnje približajo zelo natančno. Razmerje stranic izvirnika je 1 : 1,27 in štiri stopnje so znotraj centimetra: 130 x 165 cm se od njega loči za en milimeter, 110 x 140 cm za tri, 150 x 190 cm za pol centimetra in 90 x 115 cm za sedem milimetrov. Šest stopenj je narazen med centimetrom in dvema, dve med dvema in tremi, pri 100 x 130 cm pa razlika znaša tri centimetre. Za velikost izvirnika izberite mero po naročilu.

Od kod prihaja slika in kje je danes?

Ta stran ne nosi zapisa o provenienci, ker ga muzejski zapis ne objavlja: pri tem delu ni navedena nobena veriga lastnikov. Tega ne nadomeščamo z ugibanjem. Kar zapis pove, je današnje mesto dela: Wien Museum na Dunaju, inventarna številka 117203. Zapis navaja tudi tri knjige, v katerih je delo objavljeno, med njimi razstavni katalog Traum und Wirklichkeit. Wien 1870–1930 iz leta 1985 in monografijo Egon Schiele. Leben und Werk iz leta 1968.

Kje se to delo uvršča med Schielejeva dela?

Med redke notranjščine v njegovem opusu. Iz istega leta in iz iste zbirke je Avtoportret s črno lončeno posodo, prav tako olje na lesu; štiri leta starejši je Interier, ena njegovih prvih naslikanih sob, in iz istega zgodnjega časa so Hiše pozimi (pogled iz ateljeja). Celoten izbor je v galeriji Egon Schiele, več o slikarjevem življenju pa v članku o Egonu Schieleju; Schielejeva dela v tej zbirki našteva iskalnik spletne zbirke Wien Museuma. Schiele je bil mlajši sodobnik Gustava Klimta, dunajska secesija pa je bila okolje, iz katerega je izšel; dunajski ekspresionizem je smer, ki jo je pomagal opredeliti, in avstrijska umetnost tega časa se še danes bere skozi ti dve imeni. Kot ekspresionistična slika prazne sobe delo pokaže človeka prav s tem, da ga ni.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Vsako platno naslika slikar z oljnimi barvami, potezo za potezo; ne gre za strojni odtis – nastane ročno naslikana kopija, izdelana posebej za vaše naročilo. Pri tem motivu sta najzahtevnejši dve stvari. Prva so tla: velika rumena ploskev, ki mora ostati živa, ne enakomerno prebarvana, sicer soba izgubi nagib in postane tloris. Druga so barvne točke – rdeč stol, vijolična tkanina, sadje v skledi –, ki na majhni površini držijo ravnotežje; če katera potemni ali zraste, se soba prevesi. Pri večjih dimenzijah je zahtevna tudi postelja: njena odeja je sestavljena iz širokih potez, ki morajo ostati vidne kot potege čopiča in ne postati vzorec. Ko je delo dokončano, ga fotografiramo in vam fotografijo pošljemo v potrditev; šele nato gre v odpremo. Studijskih fotografij tega dela še nimamo – v naši delavnici ga še nismo fotografirali in nič ni bilo odstranjeno; ko ga bomo naslikali, bodo posnetki dodani na to stran. Kot reprodukcija na platnu pride napeta na lesen podokvir in pripravljena za obešanje.

Katera dimenzija za katero steno?

Kratek odgovor: to je tih motiv, ki prenese bližino. Ob postelji, v predsobi ali nad pisalno mizo zadošča 50 x 65 cm ali 60 x 75 cm; nad komodo 80 x 100 cm ali 90 x 115 cm; za večjo steno 120 x 150 cm in več, vse do 160 x 205 cm. Naša najmanjša dimenzija je 50 x 65 cm. Kot umetniška slika z veliko drobnimi predmeti se z velikostjo odpira: pri večjih stopnjah se vidi, da je vsak kos pohištva naslikan s svojo potezo.

Kako naročim mero po meri, podokvir in okvir?

Če nobena od trinajstih dimenzij ne ustreza vaši steni, sliko naslikamo v meri po naročilu. Platno je napeto na lesen podokvir; naša 3D aplikacija služi izključno izbiri okvirja, ne prikazu slike na vaši steni. Okvir izberete posebej in ni nujno del naročila.

Kako poteka dostava in kaj jamčimo?

Sliko izdelamo po naročilu in jo dostavimo v Slovenijo ter v petnajst drugih držav Evropske unije. Pred odpremo vam pošljemo fotografijo dokončanega dela v potrditev; če z rezultatom niste zadovoljni, ga popravimo ali naslikamo znova. Ker vse naše slike na platnu nastanejo posebej, se rok izdelave razlikuje glede na dimenzijo in trenutno zasedenost ateljeja.

Pogosta vprašanja

Zakaj je Schiele živel v Neulengbachu?

Leta 1911 je Schiele zapustil Krumau in se naselil v Neulengbachu, majhnem mestu zahodno od Dunaja, kjer je upal na poceni atelje in mirno okolje. Z njim je tam živela Wally Neuzil, v tistih letih njegov model in spremljevalka. Soba na tem delu je njegova; muzej ga vodi tudi pod naslovom „Mein Wohnzimmer“, moja dnevna soba.

Se je Schiele pri Umetnikovi sobi v Neulengbachu zgledoval po Van Goghovi Spalnici?

Tako ga pogosto berejo: Narodna galerija Viktorije v Melbournu ga imenuje Schielejev neposredni poklon Van Goghu. Schiele je Van Goghova dela videl na razstavi na Dunaju leta 1909, med njimi tudi eno različico Spalnice. Van Gogh je želel mirno sobo, Schielejeva pa je z nagnjenimi tlemi in oglatim pohištvom napeta.

Zakaj v sobi ni nikogar?

Na delu ni nobene figure, le postelja, stol, skrinja, omara in mizica z vrčem in sadjem. Prazna soba stoji namesto človeka, ki v njej živi: pokaže ga prav s tem, da ga izpusti. Je ena redkih notranjščin v Schielejevem opusu.

Kaj se je Schieleju zgodilo v Neulengbachu?

Aprila 1912 so mladega slikarja tam aretirali zaradi suma, da je zapeljal 13-letno dekle, policija pa je iz njegovega ateljeja odnesla več kot sto risb. Obtožbi zapeljevanja in ugrabitve so opustili, obsodili pa so ga zaradi razkazovanja erotičnih risb v prostoru, dostopnem otrokom. Z 21 dnevi pripora in še tremi dnevi kazni je bil zaprt 24 dni.

Kje je Umetnikova soba v Neulengbachu danes?

V Wien Museumu na Dunaju, pod inventarno številko 117203. Gre za majhno ploščo, olje na lesu, 40 x 31,5 cm, datirano z letnico 1911.

Je slika primerna za darilo?

Je; če ne veste, katero dimenzijo izbrati, obstaja darilni bon.

• Motiv: prazna soba v Neulengbachu – rumena tla, črna postelja, rdeč stol in tihožitje na mizici.
• Izvirnik: 1911, olje na lesu, 40 x 31,5 cm, Wien Museum, Dunaj, inv. 117203.
• Naše: ročno naslikana oljna slika na platnu, 13 dimenzij ali mera po naročilu.
• Dobro je vedeti: muzejski zapis nima opisnega besedila, pove pa, da delo tehta tri kilograme.