Egon Schiele – Hiše pozimi (pogled iz ateljeja)

Hiše pozimi (pogled iz ateljeja) je slika Egona Schieleja iz let 1907–1908, pogled čez zasnežene strehe s skupino visokih dimnikov, zelenimi polkni in golimi vejami v ospredju. Izvirnik hrani galerija Belvedere na Dunaju pod inventarno številko 5493; naslikan je z oljem na kartonu in meri samo 24 x 17,8 cm, po muzejskem zapisu pa trenutno ni razstavljen. Pri nas nastane kot ročno naslikana oljna slika na lanu, v trinajstih dimenzijah ali po vaši meri, fotografijo dokončanega dela pa pred odpremo pošljemo v potrditev.

Hiše pozimi (pogled iz ateljeja) – Egon Schiele

Kaj slika prikazuje?

Strehe, gledane od blizu in nekoliko od zgoraj. Desno se dviga velika stena okraste barve z rdečo opečno streho, po slemenu in po robovih obrobljeno s snegom; na njej stoji skupina visokih sivorjavih dimnikov, ki stojijo v parih in se odražajo proti bledemu kremasto sivemu nebu. Na vrhu slemena sedi drobna okrasna konica. Levo stoji nižja stavba z dvema živo zelenima polknoma, edina res nasičena barva na zgornji polovici. Med njima navpično stoji rdeč element z belimi progami, ozek in opazen. Spodaj se čez sliko vleče zasnežena ploskev in za njo zelenkasto okrasta ograja. Čisto v ospredju se dvigajo tanke, rdečkasto rjave veje brez listja.

Od kod je slikar gledal?

Iz ateljeja – tako pravi naslov, ki ga navaja muzej: Häuser im Winter (Blick aus dem Atelier), torej Hiše pozimi (pogled iz ateljeja). Kateri atelje je bil to in kje je stal, muzejski zapis ne pove, zato tega ne dodajamo. Pove pa nekaj, kar se na sliki tudi vidi: prizor ni tisto, kar bi videl mimoidoči s ceste. Gledišče je visoko, strehe so blizu, spodnji rob pa zapirajo veje – to je pogled skozi okno, ne pogled s pločnika.

Kje je podpis in zakaj sta navedeni dve letnici?

Podpis je levo spodaj. Muzejski zapis navaja samo „Sign. links unten: E. Schiele“ – torej začetnica, priimek in nič drugega; letnice na sprednji strani ni. Prav zato je pri dataciji naveden razpon: muzej delo datira v 1907/1908, ne v eno samo leto. Ko slika letnice ne nosi, jo mora ustanova sklepati iz drugega, in poštena oblika takega sklepa je razpon. Na tej strani ga navajamo takega, kot je, in ga ne zaokrožujemo v eno letnico.

Zakaj je naslikana na karton in ne na platno?

Kaj je nosilec, pove muzejski zapis: olje na kartonu. Pri majhnih delih teh let je bilo to običajno – slikar je delal hitro in na tem, kar je imel pri roki. Pozneje je bilo drugače: njegovi veliki portreti, ki jih hrani ista hiša, so olje na platnu, na primer Portret dr. Franza Martina Haberditzla iz leta 1917 in Portret dr. Huga Kollerja iz leta 1918. Naša reprodukcija tega dela nastane z oljnimi barvami na lanu; karton je podatek o izvirniku, lan pa naša izbira nosilca, in obojega ne mešamo.

Kako velik je izvirnik in kako velika bo naša slika?

To je najmanjše delo v naši Schielejevi izbiri in razliko je treba povedati naravnost. Izvirnik meri 24 x 17,8 cm – manj kot list papirja formata A4, torej nekaj, kar držite v eni roki. Naša najmanjša dimenzija je 50 x 65 cm; to je skoraj trikrat toliko v vsako smer in približno sedemkrat in pol večjo površino. Nobena od naših trinajstih stopenj torej ne pride blizu izvirniku, tudi najmanjša ne, in vsaka naša različica je občutna povečava. Če želite biti bliže izvirni velikosti, je edina pot mera po naročilu. Povečava pri tem motivu ni slaba izbira, saj so ploskve snega, strehe in dimnikov velike in preproste, drobnih podrobnosti pa je malo – vendar je prav, da to veste vnaprej.

Zakaj je to zgodnje delo zanimivo?

Ker kaže slikarja, ki se uči gledati, ne pa slikarja, ki že ima svoj prepoznavni prijem. Muzejski zapis datira delo v leti 1907 in 1908, pri slikarju pa navaja letnico rojstva 1890; iz tega sledi, da je imel ob nastanku sedemnajst ali osemnajst let. Motiv je vsakdanji – sosedove strehe – in prav to je poanta: zanima ga, kako se snežna ploskev drži ob opeki in kako dimniki razrežejo nebo. Ostrih obrisov in izkrivljenih teles tu še ni.

Od kod prihaja slika in kje je danes?

Galerija Belvedere objavlja kratko verigo lastnikov in navajamo jo tako, kot jo objavlja: Franz Zelezny, Dunaj; leta 1962 odkup iz zasebne lasti, Wolkersdorf. Muzej pri tem navaja tudi kontakt za raziskovanje provenience. Kdo je bil Franz Zelezny in v kakšnem razmerju je bil do slikarja, zapis ne pove in tega ne dodajamo. Seznam razstav je za tako majhno delo dolg in ga navajamo v celoti: 1968, 1990, „Die Tafelrunde“ leta 2006, „Hagenbund“ v letih 2014–2015, velika Schielejeva razstava 2018–2019 in „Faistauer, Harta, Schiele & Co.“ leta 2019. Delo torej ni ostalo v depoju. Danes je v galeriji Belvedere pod inventarno številko 5493 in po muzejskem zapisu trenutno ni razstavljeno; celoten Schielejev fond hiše je naveden na Belvederovi strani o Egonu Schieleju.

Kje se to delo uvršča med Schielejeva dela?

Med zgodnja, majhna dela na kartonu, tik ob Interierju iz leta 1907, ki je prav tako olje na kartonu v isti zbirki in prav tako pogled skozi odprtino – tam skozi vrata, tu skozi okno. Kam je slikar šel pozneje, kaže Portret umetnikove žene, Edith Schiele iz leta 1918. Celoten izbor je v galeriji Egon Schiele, več o slikarjevem življenju pa v članku o Egonu Schieleju. Schiele je bil mlajši sodobnik Gustava Klimta in dunajska secesija je bila okolje, iz katerega je izšel; dunajski ekspresionizem je smer, ki jo je pomagal opredeliti, in avstrijska umetnost tega obdobja se še danes bere skozi ti dve imeni. Ta slika še ni ekspresionistična slika – tista pride pozneje – in prav zato pokaže, s čim se je začelo.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Vsako platno naslika slikar z oljnimi barvami, potezo za potezo; ne gre za strojni odtis – pod čopičem nastane ročno naslikana kopija, izdelana posebej za vaše naročilo. Pri tem motivu sta najzahtevnejši dve mesti. Prvo je sneg: ni bel, ampak kremast, siv in rahlo rožnat, in če ga slikar naslika belo, se streha pod njim sesuje. Drugo so veje v ospredju – tanke morajo biti in vendar prisotne, sicer se motiv sploh ne odpre v globino. Ko je delo dokončano, ga fotografiramo in vam fotografijo pošljemo v potrditev, šele nato gre v odpremo. Za to družino del nimamo studijskih fotografij – dela v naši delavnici še nismo fotografirali in nič ni bilo odstranjeno; ko bo naslednjič naslikano, ga bomo fotografirali in fotografije dodali na to stran. Kot reprodukcija na platnu je slika napeta na lesen podokvir in pripravljena za obešanje.

Katera dimenzija za katero steno?

Kratek odgovor: 70 x 90 cm ali 80 x 100 cm sta za ta motiv dovolj; večje stopnje povečajo zrnatost brez dobitka. Nad kavčem deluje 110 x 140 cm. Pokončni format se obnaša drugače kot ležeč – ne potrebuje dolgega kosa pohištva pod sabo, ampak višino nad njim, zato dobro deluje ob vratih, med okni ali sam na ozki steni. Naš največji format je 160 x 205 cm, najmanjši pa 50 x 65 cm. Kot umetniška slika v velikem merilu potrebuje razdaljo: sneg in veje se uskladijo šele od nekaj metrov.

Kako naročim mero po meri, podokvir in okvir?

Če nobena od trinajstih dimenzij ne ustreza vaši steni – ali če želite biti bliže velikosti izvirnika – sliko naslikamo v meri po naročilu. Platno je napeto na lesen podokvir; naša 3D aplikacija služi izključno izbiri okvirja, ne prikazu slike na vaši steni. Okvir izberete posebej in ni nujno del naročila.

Kako poteka dostava in kaj jamčimo?

Sliko izdelamo po naročilu in jo dostavimo v Slovenijo ter v petnajst drugih držav Evropske unije. Pred odpremo vam pošljemo fotografijo dokončanega dela v potrditev; če z rezultatom niste zadovoljni, ga popravimo ali naslikamo znova. Ker vse naše slike na platnu nastanejo posebej, se rok izdelave razlikuje glede na dimenzijo in trenutno zasedenost ateljeja.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V galeriji Belvedere na Dunaju, inventarna številka 5493; po muzejskem zapisu trenutno ni razstavljen.

Kako velik je izvirnik?

24 x 17,8 cm – manj kot list A4 in precej manj od naše najmanjše dimenzije.

Ali lahko dobim sliko v velikosti izvirnika?

Ne med trinajstimi stopnjami; najmanjša je 50 x 65 cm. Za velikost blizu izvirnika naročite mero po naročilu.

Na kaj je naslikan izvirnik?

Na karton. Muzejski zapis navaja olje na kartonu, ne na platnu.

Zakaj je letnica navedena kot 1907/1908?

Ker na sliki letnice ni; muzej datira delo v razpon dveh let.

Je to tisk?

Ne. Vsako platno naslika slikar z oljnimi barvami na roko.

Kako je delo signirano?

Levo spodaj, samo „E. Schiele“, brez letnice.

Kaj je tisti rdeči navpični del?

Rdeč element z belimi progami med stavbama. Muzejski zapis ga ne pojasnjuje, zato ga samo opišemo.

Kako je slika dostavljena?

Napeta na lesen podokvir in zaščitno pakirana; okvir je izbiren.

Ali je original naprodaj?

Ni naprodaj; je v javni zbirki galerije Belvedere in ni na trgu.

Je slika primerna za darilo?

Je; če ne veste, katero dimenzijo izbrati, obstaja darilni bon.

• Motiv: zasnežene strehe s skupino dimnikov, zelena polkna, gole veje v ospredju.
• Izvirnik: 1907/1908, olje na kartonu, 24 x 17,8 cm, podpisano levo spodaj, Belvedere Dunaj, inv. št. 5493.
• Naše: ročno naslikana oljna slika na lanu, 13 dimenzij ali mera po naročilu.
• Dobro je vedeti: izvirnik je manjši od lista A4, zato je tudi naša najmanjša slika precejšnja povečava.