Henri Rousseau – Ekvatorialna džungla

Ekvatorialna džungla (The Equatorial Jungle) – Henri Rousseau

Ekvatorialna džungla je pokončno platno Henrija Rousseauja iz leta 1909, na katerem se gozd zapre v steno listja in pusti odprto le eno svetlo mesto v globini. Izvirnik hrani National Gallery of Art v Washingtonu pod inventarno številko 1963.10.213, kot del zbirke Chesterja Dala. Pri nas nastane kot ročno naslikana reprodukcija v olju, na platnu, v osmih dimenzijah od 50 x 55 cm do 150 x 160 cm ali po vaši meri. Preden sliko odpošljemo, vam pošljemo fotografijo dokončanega platna v potrditev.

Kaj je na platnu?

Platno je pokončno in do roba napolnjeno z rastlinjem. Ni ene same živali, ki bi držala prizor, in ni dogodka, ki bi se pravkar zgodil; namesto tega je pred gledalcem gosta zavesa listov, vej in debel. Rousseau je prizor zgradil v plasteh: spodaj velike, ostro obrisane liste, za njimi pas debel in vej, čisto zadaj pa svetlejšo odprtino, skozi katero pada sonce. Prav ta odprtina je edina točka, ki v sliki deluje kot globina; vse drugo stoji tesno ob gledalcu. Kdor pred platnom postoji dlje, začne med listjem razločevati drobne oblike, ki jih ob prvem pogledu ni opazil. Barva je nanesena v ploskvah, brez mehkih prehodov med enim in drugim zelenim tonom, in tega je v sliki veliko: zeleno ob zelenem, ločeno samo z obrisom.

Ali je Rousseau sploh kdaj videl džunglo?

Ni je videl. To je vprašanje, ki ga pred vsakim njegovim gozdom zastavi skoraj vsak gledalec, in odgovor je dokumentiran: slikar ni nikoli zapustil Francije, njegove džungle pa so v celoti sestavljene. Rastline je opazoval v pariškem botaničnem vrtu Jardin des Plantes, kjer so v rastlinjakih rasle tropske vrste, poleg njih pa povsem domače lončnice. Oboje je naslikal z enako natančnostjo in oboje stoji na istem platnu. Prav zato je ta gozd v posameznostih verjeten, kot celota pa nemogoč: posamezen list je prepoznaven, razmerja med rastlinami pa niso taka, kot bi bila v resničnem tropskem gozdu. Isti postopek, pripeljan do konca, je viden na platnu Sanje.

Kako je zgrajena globina brez perspektive?

Rousseau ni uporabil zračne perspektive. Listi v ozadju so enako ostri in enako močni po barvi kot tisti spredaj, zato se goščava bere kot stena in ne kot prostor, ki se odmika. Globino je naredil z dvema sredstvoma: z velikostjo, saj so listi v ospredju večji, in s prekrivanjem, saj vsaka plast delno zakriva tisto za sabo. Rezultat je gozd, ki se zdi hkrati blizu in brez konca. Ta odločitev ni nerodnost, ampak način, po katerem so ta platna prepoznavna – in zaradi nje slika na steni deluje kot tkanina, ki se razteza čez celo površino, ne kot okno v daljavo. Kdor želi videti isti prijem v prizoru z živaljo, naj pogleda Tiger v tropski nevihti.

Zakaj je prav to platno pomembno?

Nastalo je leta 1909, leto pred slikarjevo smrtjo, in sodi med zadnja velika gozdna platna, ki jih je naslikal. V njih je opustil dramatični dogodek: ni več napada, ni strele, ni živali, ki bi se borila za življenje. Ostane samo rastlinje in svetloba, ki se prebija skozenj. Del gledalcev ima prav ta mirna, pozna platna za njegov vrh, drugi imajo raje zgodnejše prizore z zvermi; oboje je mogoče zagovarjati in slika sama se za nobeno stran ne odloči. Nasprotni, glasnejši pol istega motiva prikazuje Lačni lev se vrže na antilopo.

Kaj slika pomeni?

Slika ne pripoveduje zgodbe in je ne poskuša. Nima junaka, nima trenutka, v katerem bi se nekaj odločilo, in prav zato gledalca zadrži dlje, kot bi ga prizor z jasnim dogodkom. Kar ponuja, je stanje: vstop v gost, tih, popolnoma naseljen prostor, v katerem je edini izhod svetloba v ozadju. Pomen, ki ga slika dopušča, je zato bolj razpoloženje kot sporočilo, in vsak gledalec ga dopolni sam. Če v njej vidite mir, je to njena resnica; če v njej vidite tesnobo zaprtega prostora, je tudi to njena resnica.

Kdo je imel to sliko pred Washingtonom?

Pot tega platna je zapisana v zbirki, ki ga danes hrani, in je nenavadno dobro dokumentirana. Od slikarja je delo prešlo k pariškemu slikarju Robertu Delaunayu. Zapis dopušča tudi, da je bilo nekaj časa pri trgovcu Paulu Guillaumu. Nato ga je imel pariški trgovec Ambroise Vollard, ki ga je leta 1925 prodal gospe Juliani Force; ta mu ga je še istega leta vrnila. Sledila je pariška Galerie Étienne Bignou, ki je platno leta 1928 prodala newyorškemu zbiratelju Chesterju Dalu. Z njegovo zapuščino je delo leta 1963 prišlo v washingtonsko galerijo, kjer je še danes. Kjer zapis pušča odprto vprašanje, ga puščamo odprtega tudi mi.

Kaj pomeni naivna umetnost pri tem delu?

Naivna umetnost je ime za slikarstvo samoukov, ki se niso šolali v akademskih delavnicah in se niso držali njihovih pravil o perspektivi, senčenju in anatomiji. Rousseau je bil samouk in je do konca ostal zunaj akademskega izročila, slikanje pa je jemal zelo resno. Pri tem platnu se naivnost vidi natanko v dveh stvareh: v ploskoviti barvi brez modeliranja in v perspektivi, ki je ni. Vse drugo je premišljeno – zaporedje plasti, razporeditev svetle odprtine, velikost listov v ospredju. Zato oznaka naivna umetnost tukaj ne pomeni nevednosti, temveč slog, ki ga je mogoče prepoznati na prvi pogled. Več o slikarjevi poti najdete v našem članku o slikarju.

Kako nastane vaše platno pri nas?

Platno začnemo šele po vašem naročilu in ga izdelamo v naši delavnici v Sloveniji. Olje nanašamo na platno v plasteh, od spodnjih, večjih listov proti svetlobni odprtini v ozadju, tako da se plasti berejo v enakem zaporedju kot na sliki. Ne tiskamo in ne uporabljamo strojnega nanosa; ročno naslikano platno se od tiska loči že na dotik, saj je nanos barve viden in otipljiv, nobeni dve platni pa nista povsem enaki. Platno napnemo na lesen podokvir in ga pripravimo za obešanje. Preden sliko zapakiramo, jo fotografiramo in vam fotografijo pošljemo v potrditev; šele nato gre na pot. Celotno ponudbo tega slikarja najdete v galeriji Henri Rousseau.

Katera dimenzija za katero steno?

Na voljo je osem dimenzij: 50 x 55, 60 x 65, 70 x 80, 80 x 90, 90 x 100, 110 x 120, 130 x 141 in 150 x 160 cm. Ker gre za pokončno platno, potrebuje višino in ne širine: lepo se obnese na ozki steni, med vrati in vogalom, ali v veži, kjer ležeči motiv ne bi imel prostora. Za dnevno sobo je najpogostejša izbira 110 x 120 cm ali več. Pod 60 x 65 cm se drobne oblike med listjem začnejo zlivati in gozd izgubi tisto, zaradi česar ga je vredno gledati od blizu. Dimenzija 130 x 141 cm je posebna zato, ker ustreza velikosti izvirnika, zaokroženi na cele centimetre. Nad kavčem naj bo slika približno dve tretjini širine pohištva; nad posteljo naj bo ožja od vzglavja.

Kako naročim dimenzije po meri, podokvir in okvir?

Dimenzije po meri naročite prek strani slika po naročilu, kjer vpišete želeno širino in višino. Pri tem motivu je razmerje stranic pomembno: gozd je zgrajen v vodoravnih plasteh, ki se od spodaj navzgor zlagajo druga na drugo, in če platno močno raztegnete v širino, se te plasti sploščijo. Zato pri nestandardnih merah predlagamo, da ohranimo razmerje izvirnika in prilagodimo samo velikost. Platno je vedno napeto na lesen podokvir. Okvir ni vključen v ceno in ga izberete posebej; brez okvirja je slika pripravljena za obešanje takoj po prejemu.

Kako poteka dostava in kaj jamčimo?

Dostavljamo v Slovenijo, na Hrvaško, v Italijo, Avstrijo, na Madžarsko in v Nemčijo. Platno potuje zvito v trd tulec ali napeto na podokvir, odvisno od dimenzije, vedno z zaščitnim ovojem. Jamčimo, da je vsaka naša slika naslikana z roko in da boste fotografijo dokončanega dela videli pred odpremo; če na fotografiji kaj ni po vaši želji, sliko popravimo, preden zapusti delavnico. Ta motiv je pri kupcih priljubljen prav zaradi mirne, goste zelenine, ki v prostoru deluje umirjeno tudi pri veliki dimenziji.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V washingtonski National Gallery of Art, pod inventarno številko 1963.10.213. Zapis navaja leto 1909, olje na platnu in mere 140,6 x 129,5 cm.

Zakaj na sliki ni nobene živali?

Ker gre za pozno platno, v katerem je slikar opustil dogodek. Na drugih njegovih gozdnih prizorih so zveri; tu je gozd sam edini junak.

Je gozd na sliki resničen kraj?

Ni. Sestavljen je iz rastlin, ki jih je slikar videl v pariških rastlinjakih in na ilustracijah, zloženih v prizor, ki v naravi ne obstaja.

Je to tisk?

Ni. Vsako platno je naslikano z roko, z oljnimi barvami, po naročilu. Nanos barve je viden in otipljiv, kar tisk ne more posnemati.

Katero dimenzijo naj izberem?

Za dnevno sobo 110 x 120 cm ali več, za ožjo steno ali vežo 70 x 80 cm. Pokončni format potrebuje višino, ne širine.

Lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Da, dimenzije po meri izdelamo brez pribitka za nestandardno velikost. Priporočamo, da ohranite razmerje stranic izvirnika.

Katera dimenzija je najbližja izvirniku?

Dimenzija 130 x 141 cm, ki ustreza meram izvirnika, zaokroženim na cele centimetre. Izvirnik meri 129,5 x 140,6 cm.

Kako je slika dostavljena?

Zvito v tulcu ali napeto na podokvir, s sledljivo pošiljko. Rok izdelave je odvisen od dimenzije in ga potrdimo ob naročilu.

Kaj slika sporoča v enem stavku?

Da je mogoče iz pariškega rastlinjaka sestaviti gozd, ki ga ni nikjer na svetu, in da je prav zato pred njim težko oditi naprej.

Ali je izvirnik naprodaj?

Ni. Delo je v javni zbirki washingtonske galerije in ni v prodaji; vrednosti dela ne navajamo, ker o njej nimamo vira.

Je primerna za darilo?

Mirna zelenina je hvaležna izbira za darilo. Če želite izbiro prepustiti obdarjencu, je na voljo darilni bon.

• Motiv: gosta tropska goščava v pokončnem formatu, s svetlobno odprtino v ozadju in brez posamezne živali
• Izvirnik: 1909, olje na platnu, 129,5 x 140,6 cm, National Gallery of Art v Washingtonu, inv. 1963.10.213, zbirka Chesterja Dala
• Naša izvedba: ročno naslikano olje, osem dimenzij od 50 x 55 do 150 x 160 cm ali po meri, fotografija v potrditev pred odpremo
• Zanimivost: slikar ni nikoli zapustil Francije – ta gozd je sestavljen iz rastlinjakov pariškega botaničnega vrta