Henri Rousseau – Eksotična pokrajina

Eksotična pokrajina je slika Henrija Rousseauja, olje na platnu, ki jo je slikar spodaj desno podpisal in datiral z letnico 1910. Izvirnik je visok 130,2 cm in širok 162,6 cm, hrani pa ga Muzej Norton Simon v Pasadeni pod inventarno številko F.1971.3.P. Kaj vidite: opice z oranžnimi in rumenimi sadeži v svetlem, sončnem gozdu, drevo, obloženo z oranžami, bele, rdeče in rožnate cvetove ter visoko travo v ospredju.

Eksotična pokrajina

Kaj je na platnu?

Prizor je dneven: nebo je bledo zelenkasto modro, listje je osvetljeno povsod. Zgoraj levo stoji drevo, polno okroglih oranžnih sadežev. Z njega visita dve svetlo rjavi opici v verigi: zgornja se drži veje, spodnja pa visi z njene roke. V travi pod njima se tretja opica skoraj ne vidi, iz trave molita le njeni dvignjeni roki, ki držita oranžen sadež. Desno od sredine sedi pokončno velika siva opica in si tišči rumen sadež k ustom. Na levi se odpirajo veliki beli in rožnati cvetovi, na sredini rdeči koničasti cvetovi, na desni pa se dviga bel cvetni klas. Spredaj vse zapira visoka zelena trava. Podpis Henri Rousseau in letnica 1910 stojita spodaj desno.

Je Rousseau kdaj videl džunglo?

Po besedilu muzeja najverjetneje ne. Rousseau je svoje džungelske pokrajine imenoval »moje mehiške slike« in trdil, da jih je navdihnila njegova vojaška služba v Mehiki, vendar Francije po vsej verjetnosti nikoli ni zapustil. Svoje prizore, polne eksotičnih rastlin in živali, je gradil na skrbnem študiju slikanic in živali v pariškem živalskem vrtu. Muzej doda, da so mu prav takšne izrazito naivne, bogato domišljijske sanjske podobe, kakršen je ta prizor igrivih opic, prinesle naklonjenost avantgardnih umetnikov in pisateljev, med njimi Pabla Picassa in Guillauma Apollinaira. Isto leto 1910 nosi tudi drugo platno z opicami, ki ga ponujamo: Tropski gozd z opicami.

Kdo je imel sliko v lasti pred muzejem?

Muzej objavlja verigo lastnikov in mi jo ponovimo tako, kot je zapisana. Leta 1910 je bila slika pri Ambroisu Vollardu v Parizu. Do leta 1922 je pripadala Tetzen-Lundu v Kopenhagnu, nato je prešla prek Paula Rosenberga v Parizu in galerije Chester H. Johnson v Chicagu k gospe Robert F. McCormick iz Chicaga in Washingtona, ki jo je imela do leta 1933. Na dražbi pri Sotheby’s v New Yorku 21. oktobra 1971 je bila kot lot 90 prodana fundaciji Norton Simon. Kraji so tisti, kjer so lastniki in podjetja delovali, kot jih navaja zapis, ne pot, ki bi jo platno dokazano prepotovalo; edini dogodek v verigi lastništva, ki ga zapis veže na kraj, je dražba leta 1971. Opice s sadeži so tudi na platnu Opice in papiga v pragozdu.

Kako velik je izvirnik in kaj to pomeni na steni?

Izvirnik je visok 130,2 cm in širok 162,6 cm, torej večji od vseh dimenzij, ki jih ponujamo. Na voljo je deset dimenzij: 66 x 55, 75 x 58, 79 x 64, 90 x 72, 97 x 74, 100 x 81, 110 x 86, 115 x 91, 125 x 98 in 135 x 105 cm. Največja, 135 x 105 cm, je 27,6 cm ožja in 25,2 cm nižja od izvirnika, zato nobena naša dimenzija ni njegova prava velikost; razmerje izvirnika natančno ohranja 90 x 72 cm. Svetel, dneven prizor se dobro obnese v dnevni sobi ali jedilnici, pri večjih dimenzijah pa pridejo do izraza obrazi opic in veriga, v kateri visita. Dimenzije po meri naročite prek strani slike na platnu po naročilu. Gostejšo in temnejšo džunglo prikazuje platno Ekvatorialna džungla.

Kako nastane ročno naslikana reprodukcija?

Vsako umetniško sliko naslikamo ročno v oljnih barvah, ko jo naročite, v dimenziji, ki jo izberete. Slikar po posnetku izvirnika v visoki ločljivosti plast za plastjo postavi oranže, liste in dlako opic, tako da vsak sadež ostane okrogel in vsak list jasno ločen od sosednjega. Nobeni dve ročno naslikani platni nista popolnoma enaki; ta razlika je sled roke, tisk pa jo izbriše. Platno je napeto na lesen podokvir in pripravljeno za obešanje. Džungla, s katero je Rousseau začel to vrsto slik, je Tiger v tropski nevihti, celotna zbirka pa je v galeriji Henri Rousseau.

Pogosta vprašanja

Kje hranijo izvirnik?

V Muzeju Norton Simon v Pasadeni v Kaliforniji, pod inventarno številko F.1971.3.P, kot last fundacije Norton Simon. Ali je razstavljen, je najbolje preveriti pri muzeju.

Kaj počnejo opice?

Muzej prizor opiše kot igro opic s skoraj človeškimi potezami. Na platnu visita dve v verigi, tretja iz trave dviga sadež, četrta, siva, sadež nese k ustom.

Kdaj je slika nastala?

Leta 1910: Rousseau jo je spodaj desno podpisal in datiral, enako letnico navaja muzej.

Je to tisk?

Ne. Naslikana je ročno v oljnih barvah, nanosi barve pa so vidni in otipljivi.

Je slika primerna za darilo?

Da. Svetel, vesel prizor z opicami in sadeži brez lova se lepo poda tudi v otroško sobo. Če raje prepustite izbiro obdarovancu, je tu darilni bon.

• Motiv: opice z oranžnimi in rumenimi sadeži v svetlem, sončnem gozdu, drevo, polno oranž, ter beli, rdeči in rožnati cvetovi.
• Izvirnik: olje na platnu, 130,2 x 162,6 cm (višina x širina), Muzej Norton Simon, Pasadena, inv. F.1971.3.P; 1910.
• Naša izvedba: ročno naslikano olje, deset dimenzij od 66 x 55 do 135 x 105 cm ali dimenzije po meri.
• Zanimivost: muzej navaja, da je bila slika razstavljena v Art Institute of Chicago v letih 1933 in 1942.