Opis
Sedeči moški – kaj drži v roki in zakaj si zapis o tem ni na jasnem
Sivolas moški s sivimi brki sedi naravnost proti gledalcu, v temni suknji, beli srajci in črni metuljčki. Obe roki ima položeni na kolena; pod levo dlanjo leži prepognjen bel list s tiskom. Levo za njim stoji lesena skrinja z belim blagom čez rob, desno visi cvetlična zavesa z modrim in rjavim listjem, med njima pa je opečnato rdeča stena. Ročno naslikana slika na platnu povzema to pozno Cézannovo delo iz let 1898 do 1900, ki v izvirniku meri 102,5 × 75,5 centimetra in ga hrani Nasjonalgalleriet v Oslu pod številko NG.M.01287.
Časopis ali knjiga
Katalog raisonné za to platno navaja devet naslovov in štirje med njimi govorijo o istem predmetu – a si niso enotni. L’homme au journal pomeni moški s časopisom, Bauer, Zeitung lesend kmet, ki bere časopis, Lesender Mann pove le, da bere, Sitzender Mann mit Buch pa sedeči moški s knjigo. Sam trgovec Ambroise Vollard, ki je platno imel v svoji trgovini, je v knjigo zapisal un journal, časopis. Na platnu leži predmet ploščato čez levo koleno, prepognjen po sredini, brez platnic, brez hrbta in brez bloka listov. Kaj je bilo v resnici, zapis pove na dva načina; kar je naslikano, je pola papirja, zložena in ne vezana.
Soba, ki jo je bilo mogoče našteti
Za sedečim možem ni praznine, ampak natančno pospravljen kot. Levo je lesena skrinja, ki jo katalog med opremo navaja kot coffre; čeznjo je vrženo belo blago. Desno visi zavesa s cvetličnim vzorcem, ki jo katalog vodi kar pod tremi gesli – zavesa, tkanina z modrim in rjavim listjem ter cvetlični tekstil. Stena med njima je opečnata. Prav ta rdečina drži sliko skupaj: modrosiva suknja se od nje odbije, roke pa so edini topli, svetli ploskvi v spodnji polovici platna. Moški ne kaže ničesar in ne počne ničesar – sedi vzravnano, z rokama na kolenih, tako kot sedi človek, ki je bil naprošen, naj sedi.
Od Odilona Redona do Osla
Prvi znani lastnik tega platna je bil slikar Odilon Redon v Parizu. Za njim ga je imel trgovec Ambroise Vollard, nato firenški in pariški zbiratelj Egisto Fabbri, 31. maja 1912 pa ga je prevzel Paul Cassirer v Berlinu. Od Cassirerja se je vrnilo k Vollardu – ta se v tej verigi pojavi dvakrat – in marca 1918 je prišlo v Oslo. Šest lastnikov v dobrih dveh desetletjih, in prvi med njimi je bil človek, ki je sam slikal.
Darilo prijateljev galerije, marec 1918
Muzejski zapis pri tem delu ne pove le, kje je, ampak tudi, kako je prišlo tja: dar Prijateljev narodne galerije, 1918. Platna torej ni kupila ustanova iz svojega proračuna, ampak društvo, ki jo podpira. Zanimivo je, da so ga v mestu videli že štiri leta prej: jeseni 1914 je bilo razstavljeno prav v tej galeriji na razstavi Fransk Kunst, izposojeno pri Vollardu. Mesto se je takrat imenovalo Kristiania – Oslo je postalo šele leta 1925. Oboje stoji v zapisu, eno za drugim.
Pet mest pred Oslom
Preden je platno ostalo na severu, je nekaj let potovalo. Aprila in maja 1912 je viselo v Berlinu pri Paulu Cassirerju kot številka 7, z naslovom Lesender Mann, izposodil pa ga je Vollard; od 25. maja do 30. septembra istega leta je bilo v Kölnu na razstavi Sonderbunda kot številka 142, tam pod naslovom Sitzender Mann mit Buch – v istih dveh razstavah je bil tedaj tudi Kmet v modri halji. Leta 1914 je sledil Kopenhagen kot številka 24, nato Kristiania, spomladi 1917 pa Stockholm kot številka 3, kjer ga zapis navaja s pridržkom glede istovetnosti. Leta 1936 je bilo v pariški Orangeriji kot številka 89, leta 1952 pa v Chicagu.
Kaj je Vollard zapisal ob številki 3868
V Vollardovi zalogovni knjigi ima to platno številko 3868, ob njej pa opis, ki gre po sobi kos za kosom: huile; portrait d’homme tenant un journal à la main assis et les deux mains sur ses genoux un buffet fond rideaux – olje; portret moškega, ki drži časopis, sedi z obema rokama na kolenih, omara, v ozadju zavese. Zraven stojita mera 104 × 76 centimetrov in cena 200 frankov. Vse, kar je trgovec naštel, je na platnu: roke na kolenih, skrinja, zavese. V polju za osebe katalog sedečega ne imenuje – vpisano je le, da ni znan.
Ta slika ima nenavadno mirno težo: en sam sedeč človek, dve barvi stene in tkanine, nič dogajanja. Zato dobro stoji v prostoru, kjer se ljudje zadržujejo dlje – v jedilnici, knjižnici, sprejemnici. Slikamo jo v petnajstih velikostih, od 41 × 55 do 133 × 180 centimetrov, vmesne mere napnemo na okvir po meri, videz na steni pa vnaprej pokaže naša 3D aplikacija. Med pozne portrete sodita tudi Portret Gustava Geffroya in Ženska s kavnikom.
- Motiv: Sedeči moški, Paul Cézanne, 1898–1900, Nasjonalgalleriet, Oslo
- Tehnika: ročno naslikana slika, olje na platnu, reprodukcija
- Velikosti: 15 dimenzij, na željo tudi velikost po meri
- Zanimivost: naslovi platna govorijo enkrat o časopisu in enkrat o knjigi, na sliki pa leži prepognjena pola papirja
