Vincent van Gogh – Siesta (po Milletu)

Siesta (po Milletu) je slika, ki jo je Vincent van Gogh naslikal med decembrom 1889 in januarjem 1890 v Saint-Rémy-de-Provence po grafiki risbe Jeana-Françoisa Milleta: kmečki par opoldne spi v senu, v senci kopice, pod globoko modrim nebom, cokle in srpi pa ležijo ob strani. Izvirnik meri 73 x 91 cm in visi v muzeju Musée d’Orsay v Parizu. Pri nas jo ročno naslikamo v olju na platnu, v 16 merah od 50 x 40 do 150 x 120 cm ali po meri, pred odpremo pa prejmete fotografijo dokončanega dela v potrditev.

Siesta (po Milletu) – Vincent van Gogh

Kaj prikazuje slika Siesta (po Milletu)?

Poldne je, sredi žetve. Kmet in njegova žena sta prekinila delo in legla v pokošeno seno, v senco visoke kopice na desni. Moški leži na hrbtu, roke ima pod glavo, slamnik pa poveznjen čez obraz; ženska spi zvita ob njem, z glavo pod belo ruto. Oba nosita modra delovna oblačila in oba sta bosa. Njuna dva para lesenih cokel stojita lepo zložena v slami pred njima, poleg dveh srpov, odloženih na tla.

Za njima se v svetlo rumeni barvi razteza strnišče. Bolj zadaj stojita dva vola, vprežena v prazen voz, ob dveh drugih kopicah. Nad vsem je globoko modro nebo, položeno v kratkih, debelih potezah barve. Nič se ne premakne: prizor pokaže mirno uro med dopoldanskim in popoldanskim delom.

Zakaj je Van Gogh kopiral Milletovo risbo?

Pozimi 1889 je Van Gogh živel v umobolnici Saint-Paul pri Saint-Rémyju. Modelov ni imel in ven slikat ni mogel vedno, zato je delal po grafikah, ki jih je hranil pri sebi. Med njimi je bil črno-beli lesorez Jacquesa Adriena Lavieilla po eni od risb iz cikla Štiri ure dneva, ki jih je Millet narisal leta 1858. Siesta je njegova različica opoldanske ure.

Postopek je sam opisal septembra 1889 v pismu bratu Theu, ko je kopiral Milletov niz kmečkih opravil: črno-belo grafiko je postavil predse kot motiv in nanjo improviziral barvo. Primerjal se je z glasbenikom, ki igra Beethovnovo skladbo in ji doda svojo interpretacijo. Kopiranje mu je, kot je zapisal, tudi pomagalo, da brez modelov ni izgubil stika s človeško postavo.

Kaj pomeni Siesta?

Slika govori o zasluženem počitku. Odloženi srpi in sezute cokle, voz, ki miruje, in sonce v zenitu povedo isto: delo je za eno uro obstalo, ta dva človeka pa polju in drug drugemu zaupata dovolj, da zaspita. To je opoldanska ura delovnega dne, videna od blizu, brez zgodbe, razen samega počitka.

Francoski naslov La Méridienne pomeni opoldanski dremež. Van Gogh je to poletno poldne naslikal v umobolnici, sredi zime, po grafiki brez ene same barve. Kaj je s tem nasprotjem mislil, ni zapisal, zato pustimo, da govori slika sama.

Kje visi izvirnik in kako je prišel v Pariz?

Izvirnik visi v muzeju Musée d’Orsay v Parizu pod inventarno številko RF 1952 17. Je last francoske države in je v muzeju Musée d’Orsay od leta 1986.

Po slikarjevi smrti je bilo platno last Jo van Gogh-Bonger, vdove njegovega brata. Nato je šlo skozi več francoskih zbirk: bilo je v zbirki Charlesa Pacquementa, ki ga je 12. decembra 1932 prodal na dražbi v Parizu, potem pri trgovcu Étiennu Bignouju in pri gospe Fernand Halphen. Leta 1952 je bilo podarjeno francoski državi, pri čemer ga je darovalec smel uporabljati do smrti, državne evidence pa kot datuma vstopa navajajo leti 1952 in 1963.

Siesta ali druga Van Goghova slika – katero izbrati?

Siesta je miren prizor: dve postavi počivata na sončnem polju. Med njegovimi kmečkimi motivi jo primerjajte s sliko Sejalec, še eno kmečko postavo, ki jo je prevzel po Milletu in naslikal leta 1888 v Arlesu, ter s sliko Rdeči vinograd, trgatvijo ob sončnem zahodu iz iste jeseni, polno ljudi pri delu.

Iz istega bivanja v umobolnici v Saint-Rémyju pri nas slikamo tudi sliko Pieta (po Delacroixu), prvo od njegovih kopij po drugih umetnikih, in sliko Perunike, naslikano na vrtu umobolnice. Za miren, topel prizor izberite Siesto; za gibanje Rdeči vinograd; za cvetje Perunike.

Kako nastane naša ročno naslikana Siesta?

Slikar najprej zariše obe speči postavi, kopice, voz in črto obzorja ter razmerja preveri z izvirnikom. Nato položi nebo v modrih potezah, rumeno polje in seno v dolgih potezah, ki sledijo slami, modra oblačila z gubami in na koncu obraza, roke in cokle. Naša ročno naslikana reprodukcija nastaja v olju na platnu v tehniki impasto: barvo nanašamo na debelo, tako da poteze čopiča kot na izvirniku stojijo nad platnom in lovijo svetlobo.

Prav pri tej sliki je to pomembno, ker je vsaka površina v prizoru tekstura: slama pod parom, strnišče in nebo so zgrajeni iz ločenih, dvignjenih potez. Tiskana reprodukcija slike pokaže le ravno ploskev, na naši sliki pa so poteze in plasti barve resnične.

Vsaka slika je ročno naslikana kopija, narejena posebej za vaše naročilo, zato nobeni dve nista povsem enaki. Pred odpremo jo fotografiramo in vam posnetek pošljemo v potrditev.

Katera dimenzija za katero steno?

Kratek odgovor: nad komodo ali pisalno mizo 70 x 56 ali 82 x 65 cm, nad kavč ali posteljo 93 x 75 ali 100 x 80 cm, za veliko prazno steno pa 120 x 100 ali 150 x 120 cm. Ležeči format se lepo umesti na široko steno nad dolgim pohištvom.

Na voljo je 16 mer: 50 x 40, 55 x 45, 60 x 50, 70 x 56, 70 x 60, 82 x 65, 85 x 68, 85 x 70, 90 x 70, 93 x 75, 100 x 80, 100 x 85, 105 x 84, 105 x 88, 120 x 100 in 150 x 120 cm (širina x višina). Izvirnik je širok 91 cm in visok 73 cm; naša mera 93 x 75 cm mu je najbližja, zato je slika na vaši steni tako velika kot v muzeju. Manjša oljna slika, 50 x 40 ali 60 x 50 cm, sodi v delovno sobo ali na hodnik. Slika za dnevno sobo naj zasede približno dve tretjini širine pohištva pod njo, v spalnici pa dve tretjini širine postelje.

Sredino platna postavite približno 150 cm od tal. Nad kavčem ali vzglavjem pustite med pohištvom in spodnjim robom 20 do 30 cm prostora.

Kaj, če potrebujem dimenzije po meri ali okvir?

Če nobena od 16 mer ne ustreza vaši steni, sliko naslikamo po meri. Priporočamo, da ostane razmerje blizu izvirnika, sicer se speči postavi stisneta ali raztegneta. Pošljite želeno širino in višino in povemo ceno in rok izdelave. Vse naše slike na platnu so napete na lesen podokvir in pripravljene za obešanje.

Za okvir uporabite našo 3D aplikacijo: na tem motivu prikaže vsak naš profil okvirja, da lahko primerjate zlato, srebrno, črno, belo in naravni les, preden se odločite – aplikacija je namenjena izključno izbiri okvirja. Če želite videti, kako bo slika videti prav na vaši steni, je to naša ločena storitev umestitve v prostor. Zlatemu senu se dobro poda topel zlat profil ali naravni les; preprost bel ali svetel okvir pa v svetlem prostoru ohrani svežino modrega neba.

Kako poteka dostava in kakšno je jamstvo?

Vsako sliko naslikamo po naročilu v našem ateljeju v Sloveniji, zato računajte na 15 do 45 dni, odvisno od izbrane mere. Odpošljemo jo napeto in zaščiteno za prevoz, uokvirjeno, če ste okvir izbrali, po Sloveniji in EU brez carine. Pred odpremo prejmete fotografijo končanega dela v potrditev; če kaj ne ustreza, popravimo, dokler je platno še v naši delavnici. Za vsako naročilo velja naš pravilnik o vračilih.

Druge slike Van Gogha najdete v galeriji Vincent van Gogh, več o slikarju pa v našem članku o Vincentu van Goghu. Par, ki spi drug ob drugem, je nežno darilo za poroko, obletnico ali upokojitev; če ne veste, katera mera bo prava, je na voljo darilni bon: obdarjeni sam izbere mero in motiv.

Pogosta vprašanja

Kje visi izvirnik slike Siesta (po Milletu)?

V muzeju Musée d’Orsay v Parizu, pod inventarno številko RF 1952 17. Slika je last francoske države, ki jo je leta 1952 prejela v dar, v muzeju Musée d’Orsay pa je od leta 1986. Državne evidence jo vodijo tudi pri oddelku slik muzeja Louvre, ki jo je hranil, preden so odprli Orsay.

Kdaj in kje je Van Gogh naslikal Siesto?

Med decembrom 1889 in januarjem 1890 v umobolnici Saint-Paul pri Saint-Rémy-de-Provence, kjer je živel od maja 1889. Sodi v niz kopij, ki jih je tam pozimi naslikal po grafikah del drugih umetnikov, v času, ko ni imel modelov in pogosto ni mogel slikati na prostem.

Ali je Van Goghova Siesta kopija Milletovega dela?

Deloma. Van Gogh ni videl Milletove slike: delal je po črno-belem lesorezu Jacquesa Adriena Lavieilla, narejenem po eni od Milletovih risb Štirih ur dneva iz leta 1858. Kompozicijo je ohranil, barve pa so povsem njegove, improvizirane na grafiko, kot je to opisal Theu v pismu.

Kaj se dogaja na sliki Siesta?

Kmečki par si med žetvijo privošči opoldanski počitek. Moški leži na hrbtu s slamnikom čez obraz, ženska spi zvita ob njem, oba pa ležita v senu v senci kopice. Ob njiju so lesene cokle in dva srpa, na polju zadaj pa čaka voz z voloma. Prizor je tih, brez drame in brez zgodbe.

Zakaj je Siesta naslikana v rumeni in modri?

Slika je zgrajena iz dveh barv, ki druga drugo krepita: rumene sena in polja ter modre neba in delovnih oblačil. Postavljeni druga ob drugo sta obe videti svetlejši, kar prizoru da močno opoldansko svetlobo. Grafika, po kateri je delal, je bila črno-bela, zato je vsako od teh barv izbral sam.

Zakaj se Siesta imenuje tudi La Méridienne?

Ker jo francoska evidenca zbirke vodi kot La méridienne ou La sieste. La méridienne je stara francoska beseda za kratek spanec sredi dneva, opoldanski počitek, ki ga je Millet narisal kot eno od svojih štirih ur dneva. Pri nas se slika imenuje preprosto Siesta, po drugem francoskem naslovu.

Kako velik je izvirnik slike Siesta (po Milletu)?

Izvirnik je visok 73 cm in širok 91 cm, ležeč format, ki lepo visi nad kavčem, posteljo ali komodo. Naša mera 93 x 75 cm je izvirniku najbližja, na voljo pa so še manjše in večje mere od 50 x 40 do 150 x 120 cm ter dimenzije po meri za posamezno steno.

V kateri prostor sodi Siesta?

V prostor za počitek. Par, ki spi v toplem rumenem senu, je doma nad posteljo, v dnevni sobi ali v počitniški hiši, ležeči format pa se lepo umesti nad kavč ali komodo. Ker je prizor miren in ne dramatičen, je taka umetniška slika prijetna za vsak dan, tudi ko zasede celo steno.

Ali ima vaša Siesta reliefne poteze čopiča kot izvirnik?

Da. Našo Siesto slikamo v tehniki impasto: barvo nanesemo na debelo, zato poteze čopiča stojijo nad platnom kot na Van Goghovem izvirniku. Najbolj se to vidi v slami kopice, na strnišču in v kratkih potezah modrega neba, kjer vsaka poteza ujame svetlobo. Tiskana kopija tega reliefa nima, saj je njena površina povsem ravna.

• Motiv: kmečki par opoldne spi v senu v senci kopice, na polju zadaj pa čaka voz z voloma.
• Izvirnik: december 1889 – januar 1890, Saint-Rémy, 73 x 91 cm, Musée d’Orsay, Pariz.
• Naša slika: ročno naslikano olje na platnu v 16 merah, od 50 x 40 do 150 x 120 cm, ali po meri.
• Dobro je vedeti: pred odpremo prejmete fotografijo dokončanega dela v potrditev, več o sliki pa piše na angleški Wikipediji.