Edvard Munch – V kavarni

V kavarni

V kavarni Edvarda Muncha je oljna slika na platnu iz leta 1890, ki jo pod inventarno številko MM.M.00251 hrani Munchov muzej (Munchmuseet) v Oslu. Izvirnik meri 49,5 x 59,5 cm in stoji pokončno. Prizor ima tri postave, ujete sredi pogovora.

Levo od sredine stoji moški, ki ga vidimo od zadaj. Nosi dolg svetel plašč peščene in sivorjave barve ter črn cilinder; roki je dvignil predse, kakor da nekaj drži ali pravkar govori. Spodaj se plašč konča nad temnimi hlačami in črnimi škornji, ki stojijo trdno na tleh.

Desno od njega stoji ženska v dolgi modri obleki. Vidimo jo s strani, obrnjeno proti moškemu; life se tesno prilega, krilo pa pada v širokih gubah do tal. Eno roko je uprla v bok, drugo drži pred seboj. Lasje so speti visoko, obraz pa je topel in svetel med samimi hladnimi modrinami obleke.

Ob desnem robu je še tretja postava: moški v temni modrosivi suknji in ploski čepici, naslonjen na svetel pokončen steber. Ima brke in gleda proti sredini, torej proti paru. Zaradi njega prizor ni več pogovor na samem, ampak nekaj, kar nekdo opazuje.

Ozadje je široko polje toplih svetlih barv, položenih v kratkih ločenih dotikih: kremna, rumena, rožnata in vijoličasta se prepletajo, ne da bi se kdaj zlile. Za žensko teče temnejši olivno zelen pas navzdol, ki deluje kot vrata ali zastor, in prav ta pas jo loči od svetlobe okoli nje.

Spodaj levo se v prizor zajeda oranžno rjava oglata oblika, ki jo beremo kot vogal mize ali klopi. Tla so podana kot mehko rožnato sivo polje brez risane perspektive; prostor nastane iz barve in ne iz črt.

Poteza je tu drobna in ločena, skoraj cela površina je sestavljena iz kratkih vzporednih dotikov čopiča. To je Munch ob koncu osemdesetih let, ko se je učil od francoskega slikarstva; muzej sliko vodi kot nepodpisano, nastala pa je leta 1890.

Barvno delo počiva na enem nasprotju: hladna modra obleka ženske sredi toplega peščenega in rožnatega prostora. Ker je vse drugo zadržano, modrina takoj potegne pogled nase, temni cilinder pa mu da drugo, težjo točko.

Sestava je preprosta in trdna. Tri pokončne postave stojijo druga ob drugi kakor stebri, med njimi pa ostajajo svetle reže ozadja. Pogled gre od temnega klobuka navzdol po plašču, čez presledek k modri obleki in nato k opazovalcu ob robu.

Našo sliko slikar ročno naslika z oljem na platno, potezo za potezo, po naročilu in nikoli s tiskom. Ker je vsaka naslikana za svoje naročilo, se nobeni dve ne ujemata do podrobnosti; majhne razlike v barvi so znamenje roke in ne napaka. Najtežji del je tu ozadje, ki mora ostati živo iz samih drobnih dotikov in ne postati enolična ploskev.

Format je pokončen, prizor pa miren in družaben, zato se slika poda v jedilnico, kavarniški kotiček doma ali v prostor, kjer se sedi in pogovarja. Najbolje ji služi mirna svetla stena, saj barvo nosi že sama. Obesite jo v višini oči ob enakomerni svetlobi.

Prizor sam ostaja odprt. Munch nam ne pove, kaj se med tremi ljudmi dogaja: moškega s cilindrom vidimo le od zadaj, ženska ga gleda naravnost, tretji pa stoji ob strani in molči. Prav zato slika deluje kot izsek iz večera, ki se je začel pred tem in se bo nadaljeval potem, in ne kot zaključen dogodek. Ta zadržanost je tisto, kar jo loči od navadnega žanrskega prizora iz kavarne.

Na voljo je deset velikosti od 40 x 50 cm do 120 x 150 cm in mera po želji, vsako platno pa je mogoče naročiti z okvirjem ali brez. Več slikarja je v galeriji Edvarda Muncha, o njegovem življenju in slikarstvu pa pišemo na blogu o Edvardu Munchu.