Edvard Munch – Črni in rumeni moški v snegu

Črni in rumeni moški v snegu

Črni in rumeni moški v snegu Edvarda Muncha je oljna slika na platnu iz let 1910–1912, ki jo pod inventarno številko MM.M.00926 hrani Munchov muzej (Munchmuseet) v Oslu. Izvirnik meri 52,5 x 59 cm in stoji pokončno. Na globokem snegu stojita dva moška, eden v črnem in eden v rumenem.

Levo koraka moški v temni, skoraj črni obleki. Vidimo ga od spredaj, a s sklonjeno glavo, tako da obraza skoraj ne beremo; ta je podan kot preprosta rožnato rdeča ploskev brez oči in ust. Roke so podane enako, kot dva rdečkasta madeža ob telesu, spodaj pa se temne hlače končajo v težkih čevljih, potisnjenih v sneg.

Desno stoji drugi moški, obrnjen naravnost proti nam, v svetlo rumeni obleki in rumenem pokrivalu. Njegov obraz je prav tako rdeč madež. Stoji mirno, roki ima nekoliko odmaknjeni od telesa, in prav ta mirnost ga postavi nasproti korakajoči temni postavi na levi.

Med njima in za njima se dviga sneg: bele in kremne ploskve, položene z debelo barvo, med njimi pa se odpirajo temne skalne lise, ki jih sneg ni pokril. Zgoraj desno se sneg dvigne v gladek zamet, zgoraj levo pa stoji rdeča pravokotna oblika s temno streho, ki jo beremo kot lopo ali sani.

Sneg ni bel. Munch ga sestavi iz bele, kremne, bledo modre in vijoličaste, sence pa potegne v hladno modrino, ki teče čez spodnjo polovico platna. Prav zaradi teh hladnih senc rumena obleka na desni zagori kakor luč.

Spodaj levo stoji temna zelenočrna oblika, verjetno grm ali nizko drevo, ki zapira kot in daje prizoru težo na tisti strani. Zgoraj je ozek pas rožnato sivega neba, v zgornjem levem kotu pa se prikaže majhna modra lisa.

Barvno delo počiva na treh čistih tonih: črni, rumeni in rdeči, vse troje položeno na hladno belo modro podlago. Ker je ozadje razgibano, a nizko po nasičenosti, obe postavi takoj stopita naprej, čeprav sta naslikani z enako široko potezo kakor sneg okoli njiju.

Poteza je tu debela in odkrita. Barva je nanesena mokro na mokro, ponekod v enem samem vleku, ponekod pa tako redko, da se skozi njo vidi tkanina platna. Munch je v teh letih veliko slikal na prostem in pozimi, in ta neposrednost je del prizora.

Muzej sliko vodi kot nepodpisano in jo datira med leti 1910 in 1912. Naslov, pod katerim je zapisana, govori samo o barvah obeh postav, ne pa o tem, kdo sta; slika sama tega tudi ne pove, in prav to jo ohranja odprto.

Sestava je preprosta: dve pokončni postavi na široki beli ploskvi, ena v gibanju in ena v mirovanju. Pogled gre najprej k rumeni, ker je najsvetlejša, nato pa se vrne k temni, ki je večja in bližje. Med njima ostaja prazen sneg, in ta praznina je pravi predmet slike.

Našo sliko slikar ročno naslika z oljem na platno, potezo za potezo, po naročilu in nikoli s tiskom. Ker je vsaka naslikana za svoje naročilo, se nobeni dve ne ujemata do podrobnosti; majhne razlike v barvi so znamenje roke in ne napaka. Najtežji del je tu sneg, ki mora ostati barvit in ne postati bela ploskev.

Format je pokončen, barve pa čiste in močne, zato se slika poda v svetel prostor: dnevno sobo, hodnik ali pisarno. Najbolje ji služi mirna bela ali svetlo siva stena, saj rumena in črna nosita ves poudarek sami. Obesite jo v višini oči ob enakomerni svetlobi.

Na voljo je deset velikosti od 40 x 45 cm do 180 x 200 cm in mera po želji, vsako platno pa je mogoče naročiti z okvirjem ali brez. Več slikarja je v galeriji Edvarda Muncha, o njegovem življenju in slikarstvu pa pišemo na blogu o Edvardu Munchu.