Opis
V gozdu pri Pontaubertu je Seuratova zgodnja gozdna notranjščina iz leta 1881, naslikana leta pred metodo, po kateri ga poznamo. Izvirnik meri 62,5 x 79,1 centimetra in ga v New Yorku hrani Metropolitanski muzej umetnosti pod inventarno številko 1985.237. Pri nas nastane kot ročno naslikana slika, olje na platnu, v osmih dimenzijah ali po vaši meri, pred odpremo pa vam fotografijo končanega dela pošljemo v potrditev.
| Naslov: | V gozdu pri Pontaubertu |
| Drugi naslovi: | The Forest at Pontaubert · Sous-bois à Pontaubert |
| Slikar: | Georges Seurat (1859–1891) |
| Leto nastanka: | 1881 |
| Originalna velikost: | 62,5 cm x 79,1 cm |
| Originalna tehnika: | Olje na platnu |
| Slikarski slog: | Zgodnje obdobje, pred pointilizmom |
| Nahaja se: | The Metropolitan Museum of Art, New York (inv. št. 1985.237, dvorana 825) |
| Naša reprodukcija: | ročno naslikano olje na platnu, 8 dimenzij od 40 x 50 cm do 130 x 160 cm, po meri na željo |
V gozdu pri Pontaubertu – Georges Seurat
Kaj je na sliki?
Notranjščina gozda, gledana od blizu in brez razgleda. Debla se dvigajo skozi vso višino platna, med njimi je gosto podrastje, zgoraj pa svetloba pada v razpršenih madežih, ki nikoli ne postanejo pravi žarki. Ni poti, ni figure, ni obzorja – gledalec stoji sredi drevja in nima kam pogledati ven. Barva je zelena in rjava, položena v drobnih, kratkih potezah, ki spominjajo bolj na tkanino kot na listje.
Zakaj je to zgodnje delo pomembno?
Ker kaže slikarja pred metodo. Muzej delo datira v leto 1881, torej v čas, ko je bil Seurat star dvaindvajset let in je bila njegova poznejša pikčasta metoda še leta daleč. Kar vidimo tu, je učenje: gost gozdni prizor v maniri, ki so jo pred njim uporabljali barbizonski slikarji, s poudarkom na teži in gostoti namesto na svetlobi. Prav zato je platno dragoceno: umetniška slika iz teh let je pri Seuratu redkost, to pa je med večjimi, kar jih je ohranjenih. Muzej ga vodi pod naslovom The Forest at Pontaubert, pri nas pa je naslov V gozdu pri Pontaubertu; gre za isto platno, le da vsak uporablja svojo obliko.
Kje se v njem že vidi poznejši Seurat?
V potezi, ne v prizoru. Površina je že sestavljena iz ponovljenih enot: drobnih, kratkih nanosov, ki drug ob drugem zgradijo ploskev. To še ni pointilistična tehnika – barve niso ločene in ne mešajo se v očesu – je pa isti način razmišljanja: slika kot zgradba iz majhnih, enakovrednih delcev. Kdor pozna pozne pike, jih tu vidi v zametku, pet let pred Grande Jatte.
Kako je prišla v Metropolitan?
Z nakupom, ki ga je omogočilo darilo. Muzej pri načinu pridobitve navede nakup, financiran z darilom Raymonde Paul v spomin na njenega brata C. Michaela Paula, in sicer z zamenjavo, leta 1985 – od tod tudi inventarna številka 1985.237. Danes je delo razstavljeno v dvorani 825, v isti dvorani kot Vabilo na cirkuški nastop, tako da v enem prostoru visita začetek in vrhunec iste poti. Poti pred letom 1985 muzejev zapis ne objavlja, zato je tudi mi ne opisujemo.
Kje stoji ta slika med Seuratovimi deli?
Na začetku, in po velikosti med največjimi zgodnjimi. Iz istih let imamo na tej polici Figura v pokrajini pri Barbizonu, ki je iz istega gozdnega sveta, in Vaza s cvetjem, edino znano slikarjevo tihožitje. Vrh poti, ki se je začela tu, hrani Art Institute of Chicago, pri nas pa ga najdete kot Nedeljsko popoldne na otoku Grande Jatte. Metoda, ki ji pravimo pointilizem, in smer, ki ji pravimo neoimpresionizem, sta prišli šele za tem gozdom.
Kako nastane naša ročno naslikana različica?
Z rokami in s čopičem, nikoli s tiskalnikom. Naš slikar dela z oljnimi barvami na platno in pri tem motivu je najtežja prav zelena: gozd ima le nekaj barv in razlikuje se skoraj samo po gostoti in temperaturi nanosa. Če poteze postanejo prevelike, se listje spremeni v ploskev; če so premajhne, se izgubi teža. Vsaka ročno naslikana kopija je zato svoja in nobeni dve nista povsem enaki; to ni reprodukcija znane slike, natisnjena na platno, ampak delo, ki nastane od začetka. Pred odpremo delo fotografiramo in vam sliko pošljemo v potrditev.
Za ta motiv trenutno nimamo lastnih ateljejskih fotografij dokončanega dela. Ko ga bomo naslednjič naslikali, ga bomo fotografirali in posnetki bodo objavljeni na tej strani.
Katera dimenzija za katero steno?
Če ne veste, katera: 70 x 90 cm. Izvirnik meri 62,5 x 79,1 cm in najbližja stopnica na naši lestvici je 63 x 78 cm – ni popolnoma ena proti ena, a je od vseh najbližja, in kdor želi delo v velikosti izvirnika, naj izbere prav to. Format je pokončen, v razmerju blizu 4 : 5, zato mu ustreza ozka stena, niša ali prostor med okni: 40 x 50 in 50 x 60 cm sta za polico ali skupino manjših del, 70 x 90 in 80 x 100 cm delujeta kot samostojno delo, 90 x 110, 110 x 140 in 130 x 160 cm pa so za velike stene, kjer gozd res obstopi gledalca. Vse naše slike na platnu za ta motiv nastanejo po naročilu.
Mera po meri, podokvir in okvir
Če nobena od osmih dimenzij ne ustreza vaši steni, delo naslikamo po vaših merah in ohranimo razmerje izvirnika, da gozd nikoli ni raztegnjen; to je naša slika po meri. Vsak izvod dobavimo napet na lesen podokvir in pripravljen za obešanje. Okvir izberete v naši 3D aplikaciji: na tem motivu prikaže vsak naš profil okvirja, da lahko primerjate zlato, srebrno, črno, belo in naravni les – aplikacija je namenjena izključno izbiri okvirja in ničemur drugemu. Če želite videti, kako bo delo videti na vaši steni, je to naša ločena storitev umestitve v prostor, ki jo naročite posebej.
Dostava in jamstvo
Vsak izvod nastane po naročilu v našem ateljeju v Sloveniji, zato računajte na 15 do 45 dni, odvisno od izbrane mere. Odpošljemo ga napetega in zaščitenega za prevoz, uokvirjenega, če ste okvir izbrali, po Sloveniji in EU brez carine. Pred odpremo prejmete fotografijo končanega dela v potrditev, za vsako naročilo pa velja naš pravilnik o vračilih. Celotno ponudbo tega slikarja najdete v galeriji Georges Seurat, njegovo pot od takih gozdov do velikih platen pa opisuje naš članek o Georgesu Seuratu.
Pogosta vprašanja
Kje je izvirnik?
V New Yorku, v Metropolitanskem muzeju umetnosti, pod inventarno številko 1985.237. Muzej ga vodi pod naslovom The Forest at Pontaubert in ga razstavlja v dvorani 825.
Iz katerega leta je slika?
Muzej jo datira v leto 1881 – eno samo letnico, brez »okoli« in brez razpona, zato ga tako tudi navajamo.
Kako velik je izvirnik?
Muzej navede višino 79,1 in širino 62,5 centimetra, torej 62,5 x 79,1 cm po našem zapisu širina krat višina. Prej smo navajali isto mero in muzej jo je potrdil, zato je nismo spreminjali.
Zakaj pri slogu ne piše več pikčasta metoda?
Ker delo iz leta 1881 nastane leta pred njo. Prej smo tu navajali prav to smer; popravili smo jo po muzejevi dataciji in zdaj piše zgodnje obdobje, pred pointilizmom.
Je »The Forest at Pontaubert« isto delo?
Da. To je oblika naslova, pod katero delo vodi muzej; pri nas je naslov V gozdu pri Pontaubertu. Gre za eno in isto platno.
Katero dimenzijo naj izberem?
Za dnevno sobo ali spalnico 70 x 90 cm; če želite mero, ki je izvirniku najbližja, izberite 63 x 78 cm. Podroben vodnik po merah je zgoraj.
Lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?
Da, slikamo po meri in pri tem ohranimo razmerje stranic izvirnika.
Je to tisk?
Ne. Delo je z oljnimi barvami ročno naslikano na platno; poteze se vidijo in otipajo, česar tisk ne more posnemati.
Kako je dostavljeno?
Napeto na podokvir in uokvirjeno, če ste tako izbrali, v 15 do 45 dneh, potem ko potrdite fotografijo končanega dela.
Ali je izvirnik naprodaj?
Ne. Platno je v javni zbirki Metropolitanskega muzeja umetnosti in ni naprodaj; ročno naslikano platno je edini način, da motiv visi pri vas doma.
Je slika primerna za darilo?
Zelo. Gozdni motiv je miren in se poda skoraj vsakemu prostoru, zelena in rjava pa se ujemata z lesom in naravnimi tkaninami. Če želite izbiro prepustiti obdarjencu, je na voljo darilni bon.
- Motiv: notranjščina gozda brez poti in brez obzorja – debla, podrast in razpršena svetloba
- Izvirnik: 62,5 x 79,1 cm, oljna barva na platnu, Metropolitanski muzej umetnosti, New York (1985.237)
- Naša izvedba: ročno naslikana oljna slika na platnu, osem dimenzij od 40 x 50 do 130 x 160 cm
- Zanimivost: francoski slikar je to platno naslikal pri dvaindvajsetih letih, pet let pred Grande Jatte









































