Opis
| Leto nastanka: | okoli 1893 |
| Originalna velikost: | 100,5 cm x 81,0 cm |
| Slikarski slog: | Naiva (primitivizem), obdobje postimpresionizma |
| Originalna tehnika: | Olje na platnu |
| Nahaja se: | Ackland Art Museum, Chapel Hill |
Pogled na Île de la Cité, Pariz, okoli 1893
Nebo, ki gori
Zgornjo polovico platna zavzema nebo v oranžnordečih tonih, ki od obzorja navzgor temni
proti rjastordeči. Poteze čopiča so vidne in tečejo poševno, tako da nebo ni gladka ploskev,
ampak razgibano polje. To je Rousseaujeva mestna veduta v mraku: barva neba je najmočnejši
element platna in vse pod njim je proti njej temno. Tak večerni ton se na naši polici pojavi
še v Karnevalski večer.
Otok kot temna silhueta
Pred nebom leži otok kot ena sama temna gmota. Iz nje se dvigajo: kupola na levi, visok
in tanek stolp blizu sredine ter dva štirioglata stolpa desno od njega. Vzdolž zgornjega
roba nasipa teče nazobčan pas dreves, ki gmoto zaključi kot rob glavnika. Med stavbami sta
na drogovih dve francoski trobojnici, ena nad kupolo, druga bliže sredini.
Luči
Po temni gmoti so raztresene drobne tople rumeno-oranžne pike – osvetljena okna in
svetilke. Niso razporejene po pravilnih vrstah, ampak posamično, kot da bi bila vsaka
prižgana zase. Prav one povedo, da gre za mesto in ne za goro: brez njih bi bila silhueta
zgolj črna oblika pred nebom.
Most in odsevi
Čez celotno širino platna se razpne kamnit most s tremi vidnimi loki, naslikan v svetlo
sivorjavi barvi. Pod njim je voda temna, po njej pa tečejo dolge navpične proge odsevov –
svetlobo luči Rousseau ne naslika kot krogce, ampak kot trepetajoče črte, ki segajo globoko
v vodo. Zaradi tega spodnji del platna ni miren; deluje kot rahlo razgibana gladina.
Dva človeka na nabrežju
Iz spodnjega levega vogala se poševno dviga svetlo nabrežje. Na njem stojita dve majhni
temni postavi v klobukih, obrnjeni druga proti drugi, kot bi se pogovarjali; ena od njiju
ima v roki palico. Za njima je temna stožčasta oblika. Ti dve postavi sta edina človeka na
platnu in sta postavljeni prav na svetlo ploskev, tako da ju vidimo kot izrezani obrisi.
Muzej in zapis
Izvirnik hrani Ackland Art Museum v Chapel Hillu pod inventarno številko 77.38.1. Muzej
ga datira približno v leto 1893, kot tehniko navaja olje na platnu in kot mere
81 x 100,5 cm. Delo je bilo kupljeno iz sklada Ackland Fund v čast Josephu C. Sloanu, prvemu
direktorju muzeja, muzejski zapis pa navaja tudi, da je bilo leta 2008 konservatorsko
obdelano. Predmestni motiv naše serije je Obrobje Pariza, parkovni pa Jardin du Luxembourg.
Kako izdelamo to platno
Sliko izdelamo kot ročno naslikano reprodukcijo v olju na platnu, po naročilu in v
velikosti, ki jo izberete. Pri tem motivu je najtežji prehod neba: od svetlo oranžne ob
obzorju do temne rjastordeče na vrhu mora teči brez vidnih stopnic, sicer se silhueta
odlepi od ozadja. Drobne luči nanašamo na koncu, ko je temna gmota že suha. Ker gre za
ročno delo, se vsak izvod nekoliko razlikuje od prejšnjega. Rečni breg iste serije je
Bregovi reke Bièvre pri Bicêtreju. Celotno zbirko najdete v galeriji Henri Rousseau.
