Opis
Arležanke (Mistral) – Gauguinov jesenski Arles na jutovini
Jeseni 1888 je Paul Gauguin v Arlesu, med skupnim bivanjem z Vincentom van Goghom, naslikal Arležanke. Platno meri 73 x 92 cm – muzej navaja višino krat širino – in je torej ležeče. Sliko hranijo v Art Institute of Chicago pod inventarno številko 1934.391. V ospredju stopata dve ženski v arleški noši, z ogrinjalom čez glavo, za njima pa se razteza vrt bolnišnice, v kateri je van Gogh tisto zimo okreval.
Kaj slika prikazuje
Ženski sta naslikani v gibanju, sklonjeni proti vetru. Mistral, mrzli severni veter Provanse, je v naslovu in v njunih držah: ogrinjali sta potegnjeni tesno ob obraz, telesi nagnjeni naprej. Za njima stojita dva stožčasta grma, ki ju je Gauguin poenostavil skoraj v geometrijski obliki, in oranžnorjava pot, ki zavija v globino. V ozadju se pojavita še klop in nekaj manjših postav.
Tehnika: olje na jutovini
Podlaga tu ni platno v običajnem pomenu, ampak juta – groba vrečevina, kakršno so takrat uporabljali za vreče. Gauguin in van Gogh sta v Arlesu kupila zvitek te tkanine, ker je bila poceni. Juta ima izrazito grobo, nepravilno tkanje, ki se vidi skozi tanke nanose barve in daje površini zrnat značaj; barva na njej ne leži gladko, ampak se oprijema vlaken. Prav ta groba struktura je del videza slike in ni pomanjkljivost.
Napis ob spodnjem robu
Ob spodnjem robu slike so v barvi vidne poteze, ki tvorijo napis. Gre za slikarjevo lastno potezo s čopičem in za del izvirnega dela – ne za vodni znak in ne za oznako založnika. Na reprodukciji ga naslikamo enako kot preostali del prizora, ker sodi k sliki.
Kako nastane ročno naslikana reprodukcija
Reprodukcijo slikar naslika ročno, z oljnimi barvami na platno, potezo za potezo. Pri tem motivu je najzahtevnejše ravnovesje med grobo strukturo podlage in mehkobo obeh postav: če se struktura izgubi, slika postane pregladka in izgubi značaj izvirnika. Pred pošiljanjem prejmete fotografijo dokončanega dela v potrditev.
- Motiv: dve Arležanki v noši, sklonjeni proti mistralu, pred vrtom arleške bolnišnice.
- Tehnika: olje na juti, ploskovite barve z izrazito obrobo.
- Velikosti: ležeči format, od 40 x 32 cm do 200 x 160 cm; pogosto izbrani sta 100 x 80 cm in 120 x 96 cm.
- Zanimivost: juto sta slikarja kupila v Arlesu kot cenen nadomestek za platno; njeno grobo tkanje je danes eden od prepoznavnih znakov te slike.
Če vas zanima isto leto in isto obdobje, si oglejte še Videnje po pridigi, ki je nastalo prav tako leta 1888, ter Bretonske kmetice in Mlado kristjanko, v katerih Gauguin prav tako slika ženske v tradicionalni noši.
