Opis
Merahi metua no Tehamana – Gauguinov portret Tehamane in njenih prednikov
Leta 1893 je Paul Gauguin naslikal portret Tehamane, svoje tahitijske spremljevalke, in ga naslovil Merahi metua no Tehamana – Tehamana ima veliko prednikov. Dekle sedi naravnost proti gledalcu, v modro-belo črtani misijonski obleki z belim ovratnikom, v rokah drži pahljačo. Za njenim hrbtom se čez vso širino razteza pas rumenih znamenj, pod njim pa se pojavita božanstvo in manjša spremljevalka. Sliko hranijo v Art Institute of Chicago pod inventarno številko 1980.613. Format je pokončen – muzej mero navaja kot višino krat širino.
Kdo je Tehamana
Tehamana ni brezimni model, ampak imenovana oseba: naslov slike nosi njeno ime. Gauguin jo je naslikal v obleki, ki so jo na Tahitiju uvedli misijonarji, torej v evropskem kroju, medtem ko je ozadje povsem drugo – tahitijsko in starejše od misijonov. Prav to nasprotje nosi sliko: dekle sedi med dvema svetovoma, oblečeno v enega in obdano z drugim.
Znamenja za njenim hrbtom
Pas rumenih znakov nad njo ni tahitijska pisava. Gauguin je oblike povzel po vzorcih, ki jih je videl drugod v Oceaniji, in jih razporedil kot okrasni friz. Naslikani so kot pisava, brati pa jih ni mogoče – delujejo kot znamenje prednikov in ne kot besedilo. Pod njimi stoji temna ženska figura z dvignjenima rokama, ob njej pa manjša postava; skupaj tvorita prizor, ki pripada verovanju, ne misijonski šoli.
Napis ob spodnjem levem robu
V spodnjem levem kotu je v barvi naslikan naslov MERAHI METUA NO TEHAMANA, ob njem pa slikarjev podpis in letnica. Gre za lastno potezo s čopičem in za del izvirnega dela – ne za vodni znak in ne za oznako založnika. Na reprodukciji ga naslikamo enako kot preostali prizor, ker sodi k sliki.
Mera: dva vira se razhajata
Tu je treba biti odkrit: dva zanesljiva vira navajata različni meri. Art Institute of Chicago navaja 75 x 53 cm, Wikidata pa 76,3 x 54,3 cm. Letnica, muzej in inventarna številka se v obeh zapisih ujemajo – razhajata se samo meri. Za izbiro velikosti to ni odločilno, saj je razmerje stranic v obeh primerih skoraj enako in pokončni format ostane pokončen. Podlaga je juta, groba tkanina, ki jo je slikar uporabljal tudi pri drugih delih tega obdobja.
Kako nastane ročno naslikana reprodukcija
Reprodukcijo slikar naslika ročno, z oljnimi barvami na platno, potezo za potezo. Pri tem motivu je najzahtevnejši obraz: če se izgubi mirna, nekoliko zadržana drža, portret postane zgolj kostum. Pred pošiljanjem prejmete fotografijo dokončanega dela v potrditev.
- Motiv: imenovana sedeča Tehamana v misijonski obleki, pred pasom rumenih znamenj in figuro božanstva.
- Tehnika: olje na juti, ploskovite barve z izrazito obrobo.
- Velikosti: pokončni format, od 35 x 50 cm do 140 x 200 cm; pogosto izbrani sta 65 x 90 cm in 80 x 110 cm.
- Zanimivost: naslov slike je zapisan kar na platnu, v spodnjem levem kotu, in nosi ime portretiranke.
Če vas zanimajo drugi Gauguinovi tahitijski portreti, si oglejte še Njeno ime je bilo Vairaumati, Duh mrtvih opazuje in Nevermore, v katerih Gauguin prav tako slika posamezno tahitijsko žensko v prostoru, polnem znamenj.
