Claude Monet – Lokvanjeve rože – Zeleni odsevi

Lokvanjeve rože – Zeleni odsevi so ročno naslikana reprodukcija enega od velikih stenskih panojev iz Monetovega cikla Nymphéas: nizek, osem metrov in pol širok izsek ribnika v Givernyju, brez neba, brega in obzorja, na katerem se listi in cvetovi zgostijo ob obeh koncih, sredina pa ostane odprta temna voda. Izvirnik meri 850 x 200 cm, nastal je iz dveh spojenih panojev olja na platnu, ki je prilepljeno na zid, muzej pa ga datira med 1914 in 1926 in ga pod inventarno številko INV 20102 hrani musée de l’Orangerie v Parizu. Slikamo ga v šestih merah ali po vaši meri, s fotografijo dokončanega dela v potrditev pred odpremo.

Lokvanjeve rože – Zeleni odsevi – Claude Monet

Kaj je na platnu?

Platno je izjemno podolgovato in nizko: širina je približno štiri- in polkrat večja od višine. Vidi se samo vodna gladina, gledana od zgoraj in nekoliko poševno. Ob levem robu se listi zgostijo v temno gmoto, po spodnjem pasu se vlečejo naprej proti sredini, ob desnem robu pa se spet zberejo v širok otok. Med njimi ostane velika, skoraj prazna ploskev odprte vode, ki je najtemnejša v zgornji polovici in tam prehaja v modrikasto črnino. Čez levo tretjino padajo dolgi navpični pasovi hladnejše modre — to so odsevi vrb, ki rastejo ob bregu, naslikani pa so tako, da brega samega ni videti. Cvetovi so razsuti posamič: beli, bledo rožnati in nekaj rumenih, vsak nanesen kot kratek, debel dotik barve, ki stoji nad platnom. Ta oljna slika nima ne obzorja ne roba ribnika, zato oko nima ničesar, ob čemer bi merilo razdaljo.

Zakaj je platno tako široko?

Ker ni bilo mišljeno kot slika na steni, ampak kot sama stena. Muzejski zapis to pove nenavadno natančno: gre za dva oljna panoja, spojena drug ob drugega, na platnu, ki je prilepljeno na zid. Monet je take panoje slikal za prostor, ki so ga zanje šele zgradili, in jih je leta 1922 podaril francoski državi. Osem metrov in pol je torej mera arhitekture, ne mera štafelaja. Za dom to pomeni dvoje. Prvič, razmerje stranic je treba ohraniti, sicer se ves učinek izgubi — prav dolžina je tisto, kar gledalca prisili, da prizor bere počasi, od enega konca proti drugemu, namesto da bi ga zajel z enim pogledom. Drugič, tudi naša največja mera, 350 cm, je še vedno manj kot polovica izvirne dolžine, zato je naša različica zgoščen izsek prizora in ne kopija v naravni velikosti.

Česa na tem platnu ni?

Ni neba, ni obzorja, ni brega, ni čolna, ni mostu in ni človeka. Muzej v svojem kazalu vsebine navede pokrajino, cvet, lokvanj, vodo, vrt, rastlinje, ribnik in odsev — med naštetim ni nobene osebe. To ni naključje in tudi ni nedokončanost: umetniška slika, ki odvzame vse orientacijske točke, prisili gledalca, da gleda samo površino. Odsevi vrb so v tem smislu ključni. So edini sled sveta zunaj vode, in vendar so naslikani kot del vode, ne kot odraz nečesa drugega. Kar bi na običajnem prizoru bilo ozadje, je tu potisnjeno v isto ploskev kot ospredje, in prav zato prizor deluje bolj kot pogled naravnost navzdol kot pa kot krajina.

Podatki iz muzejskega zapisa

Delo je v pariškem muzeju Orangerie zavedeno pod inventarno številko INV 20102. V inventarju nosi naslov „Reflets verts“, kot drugi naslov pa je naveden „Les Nymphéas“. Mere so zapisane kot višina 200 in dolžina 850 cm; pri nas je v razpredelnici prva širina. Kot material so navedeni oljna barva, les in platno, kot upodobljeni kraj pa Giverny. Vzporedni zapis vodi Wikidata pod oznako Q28797619 in se z muzejem ujema v inventarni številki, v zbirki in v obeh merah. Letnice namenoma ne navajamo. Muzej sam piše razpon „med 1914 in 1926“, Wikidatina letnica je zapisana z natančnostjo stoletja in ne leta, njena mejnika pa sta prav 1914 in 1926. Kjer se viri ne strinjajo o letu, navedemo razpon, ki ga trdi ustanova, in ne letnice, ki je ne trdi nihče.

Pot dela od slikarja do Orangerie

Muzejski zapis navaja tri postaje in nobene več. Leta 1922 je delo prišlo v last francoske države kot slikarjeva donacija; darilna listina je z dne 12. aprila 1922, odlok o odobritvi donacije pa z dne 14. junija istega leta. Nato je zabeležen musée du Luxembourg v Parizu. Leta 1927 je delo prešlo v musée de l’Orangerie, kjer je še danes. Način pridobitve je zapisan kot donacija, leto pridobitve pa 1922. Kar med temi postajami manjka — kdaj natanko sta panoja zapustila slikarjevo delavnico in kje sta bila v vmesnih letih — zapis ne pove, zato tega ne povemo niti mi.

Motiv med Monetovimi deli pri nas

Iz istega cikla in iste pariške zbirke so Lokvanjeve rože – Jasno jutro z vrbami; muzej jih vodi pod inventarno številko INV 20106, merijo 1275 x 200 cm in so sestavljene iz treh spojenih panojev, kar je razvidno iz njihovega muzejskega zapisa. Isti ribnik v kvadratnem formatu in z gostejšimi listi kaže platno Lokvanjeve rože. Vijolično različico z navpičnimi odsevi vrb ponujajo Modre lokvanjeve rože. Kadar je v prizoru še arhitektura, nastane Ribnik z lokvanjami (Japonski most).

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Na prvi fotografiji je površina posneta od blizu: barva stoji nad tkanjem platna in cvetovi so vidno debelejši od vode okoli njih. Na drugi fotografiji isto delo visi v jedilnem kotu, posneto postrani z leve, tako da se okvir odmika v globino: širok temen okvir z ozko zlato letvico ob platnu, ob njem stenska ura in osvetljena vitrina s kozarci. Na tretji fotografiji je ista postavitev posneta od spredaj, čez jedilno mizo, in pred platnom visita dve viseči svetilki — ista slika, dve stojišči, in šele obe skupaj povesta, kako se tako dolgo delo obnaša na resnični steni. Tiskana reprodukcija slike tega ne zmore. Vse tri fotografije kažejo tisto, kar dobite: platno, naslikano s čopičem in fotografirano pred odpremo.

Priložen petdesetsekundni posnetek kaže dokončano, že uokvirjeno platno tega motiva na lesenem stojalu v naši delavnici, med vzorci okvirjev.

Katera mera za katero steno?

Kratek odgovor: 216 x 50 cm nad trosed, 260 x 60 cm nad širšo zofo, 130 x 30 cm v hodnik. Na voljo je šest mer. 130 x 30 cm in 175 x 40 cm sta vodoravna poudarka nad ožjo posteljo ali v prehodu; 216 x 50 cm in 260 x 60 cm sta običajni meri nad sedežno garnituro; 305 x 70 cm in 350 x 80 cm sta namenjeni veliki prazni steni. Stenska slika s tem motivom prenese in celo zahteva nižjo obešenost od običajne, ker je prizor gledan od zgoraj navzdol. Ker je barvna lestvica temna in hladna, potrebuje svetel zid in raje toplo kot hladno osvetlitev; v premalo osvetljenem kotu se posamični cvetovi zlijejo z vodo in ostane samo temna ploskev.

Izdelava po meri, podokvir in okvir

Če nobena od šestih mer ne ustreza vašemu prostoru, delo naslikamo v meri, ki jo določite sami — pošljite širino in višino, pa vam povemo ceno in rok. Slika po meri ohrani razmerje stranic, kar je pri tako podolgovatem formatu pomembneje kot pri katerem koli drugem: če se višina poveča le za nekaj centimetrov, prizor nemudoma neha delovati kot pas vode. Platno je napeto na lesen podokvir in robovi so poslikani, zato tudi brez okvirja ni videti nedokončano. Poda se mu ozka temna letev ali temno zelena z zlato notranjo letvico, kakršno vidite na naših posnetkih; širok svetel okvir pri tem motivu odvzame vodi globino.

Dostava in jamstvo

Delo potuje v šestnajst držav Evropske unije — med drugimi v Slovenijo, na Hrvaško, v Avstrijo, Nemčijo in Italijo ter na Madžarsko — zavito v zaščitno folijo in v trdni embalaži, pri največjih merah v ustrezno dolgem zaboju. Rok izdelave je 15 do 45 dni, pri največjih merah bliže zgornji meji. Fotografijo dokončanega platna dobite pred odpremo: če na njej kaj ne ustreza, popravimo, dokler je delo še v delavnici. Druge Monetove motive najdete v galeriji Claude Monet, o slikanju in izbiri motivov pa pišemo na našem blogu.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V muzeju Orangerie v Parizu, inventarna številka INV 20102. Ker je platno prilepljeno na zid, ga muzej ne premika tako kot običajno delo na štafelaju.

Ali je na platnu kdo od ljudi?

Ni. Muzejsko kazalo vsebine navaja pokrajino, cvet, lokvanj, vodo, vrt, rastlinje, ribnik in odsev — nobene osebe in nobene zgradbe.

Je „Reflets verts“ isto delo?

Je — to je naslov, pod katerim je delo zapisano v muzejskem inventarju. Muzej navaja še „Les Nymphéas“ kot drugi naslov. Eno platno, tri imena.

Je to tisk?

Ni. Vsako delo je ročno naslikana kopija, olje na platnu, izdelana za naročilo. Razlika se najbolje vidi na cvetovih: barva stoji nad platnom in meče drobno senco.

Katero mero naj izberem?

Nad trosed 216 x 50 cm, nad širšo zofo 260 x 60 cm, za veliko prazno steno 305 x 70 cm. Pred naročilom izmerite širino pohištva, nad katerim bo delo viselo.

Ali lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Lahko. Pošljite želeno širino in višino, mi pa povemo ceno in rok, preden karkoli začnemo.

Kako delo pripotuje do mene?

Napeto na podokvir, zavito v zaščitno folijo in v trdni embalaži, na vaš naslov. Če ste naročili okvir, delo uokvirimo pri nas.

Kaj slika pove v enem stavku?

Da je Monet iz ribnika izrezal osem metrov in pol vodne gladine in odstranil vse, ob čemer bi jo lahko izmerili.

Je izvirnik naprodaj in koliko je vreden?

Ni naprodaj. Od leta 1922 je v državni lasti, saj ga je slikar podaril Franciji, zato zanj ni tržne cene, ki bi jo lahko navedli.

Kako visoko naj delo obesim?

Sredino platna nekoliko nižje od običajnih 150 cm, približno v višini pogleda sedečega človeka. Prizor je gledan navzdol na vodo, zato deluje bolje pod ravnjo oči kot nad njo.

Je delo primerno za darilo?

Je, zlasti za nekoga s široko, prazno steno. Če niste prepričani o meri, obstaja darilni bon — obdarjenec motiv in mero izbere sam.

• Motiv. Osem metrov in pol širok izsek ribnika v Givernyju: listi ob obeh koncih, odprta temna voda v sredini, navpični odsevi vrb čez levo tretjino.
• Izvirnik. Olje na platnu, dva spojena panoja, 850 x 200 cm, med 1914 in 1926, musée de l’Orangerie, inv. INV 20102.
• Naše. Šest mer ali slika po meri, od 130 x 30 do 350 x 80 cm; največja je še vedno krajša od polovice izvirnika.
• Vredno vedeti. Muzej letnice ne navede — zapiše razpon med 1914 in 1926, in ta razpon navajamo tudi mi.