Claude Monet – Lokvanjeve rože

Lokvanjeve rože so Monetov pogled naravnost v vodni vrt v Givernyju: brez neba, brez brega in brez obzorja, samo gladina z otoki lokvanjevih listov in širokim poševnim pasom odprte vode. Izvirnik hrani Art Institute of Chicago pod inventarno številko 1933.1157 in ga datira v leto 1906. Pri nas nastane kot ročno naslikana reprodukcija v olju na platnu, v osmih merah ali po vaši meri, s fotografijo dokončanega dela v potrditev pred odpremo.

Lokvanjeve rože, 1906 – Claude Monet

Kaj je na sliki?

Vodni vrt, ki si ga je Monet uredil v Givernyju leta 1893 in v katerem je gojil lokvanje. Na platnu ni ljudi, ni brega in ni pripovedi — motiv je gladina ribnika, gledana od zgoraj navzdol. Od konca devetdesetih let 19. stoletja do smrti leta 1926 je bil prav ta ribnik njegova skoraj edina tema. Muzejski zapis to delo datira v leto 1906 in ga vodi kot olje na platnu z merami 94,1 x 89,9 cm. Kot slika na platnu je to nenavadna odločitev: v prizoru ni ničesar razen vode, na kar bi se oko oprlo.

Kaj je na platnu?

Platno je skoraj kvadratno in na njem ni ne neba, ne brega, ne obzorja — vidi se izključno vodna gladina. Zgornjo desno tretjino zapolnjujejo gosti otoki lokvanjevih listov, naslikani v svetlo zelenih in kremastih pegah z rumenimi poudarki; listi so zbrani v vodoravne pasove, ki se proti zgornjemu robu tesno stisnejo. Zgoraj levo je voda temnejša, skoraj borovo zelena, z nekaj bledimi listi in drobnimi rožnatimi madeži. Čez sredino teče širok poševen pas odprte vode od spodnjega levega kota proti desni, naslikan v dolgih, rahlo ukrivljenih potezah modrozelene in turkizne barve; deluje kot počasen tok. V spodnji tretjini plavajo posamični okrogli listi, veliko večji od tistih zgoraj, med njimi pa je videti pet ali šest temno rdečkastih popkov. Ob spodnjem robu in v levem kotu voda potemni v modro-vijolično. Peta in šesta fotografija pod opisom sta posneti od blizu na našem platnu in pokažeta prav ta dva nanosa: liste v debelih dotikih in vodo v tanki, vlečeni plasti.

Zakaj je ta slika pomembna?

Ker pokaže, kje je Monet pustil pokrajino za sabo. Sedem let prej je isti ribnik naslikal z japonskim mostom in z bregom: Ribnik z lokvanji iz leta 1899 v londonski National Gallery meri 88,3 x 93,1 cm, most v njem zapre pogled, rastlinje pa označi rob vode. Na tem platnu iz leta 1906 ni ne mostu ne brega ne neba — ostane samo gladina. Kot impresionistična slika je to skrajna poteza: brez obzorja gledalec nima črte, po kateri bi meril razdaljo, in prizor se bere hkrati kot površina in kot globina. Globino nosi samo velikost listov — spodaj so široki in posamični, zgoraj drobni in stlačeni drug ob drugega.

Zakaj se inventarna številka začne z 1933?

Ker delo ni prišlo v muzej naravnost iz ateljeja. Po zapisu v muzejskem dosjeju ga je newyorška galerija Durand-Ruel 10. februarja 1914 prodala chicaškemu zbiralcu Martinu A. Ryersonu za 5.000 dolarjev; na računu je vpisano kot številka 3768, Les nymphéas, paysage d’eau, 1906 — od tod tudi drugi naslov v zgornji razpredelnici. Ryerson je umrl leta 1932 in platno je muzeju pripadlo z njegovo zapuščino leta 1933. Od tod inventarna številka 1933.1157, ki se začne s številko leta, čeprav je delo nastalo sedemindvajset let prej, in oznaka zbirke Mr. and Mrs. Martin A. Ryerson Collection. Danes je razstavljeno v dvorani 243.

Kateri Monetovi lokvanji so to?

Monet je vodni vrt slikal znova in znova, zato je koristno vedeti, katero platno gledate. To je različica iz Chicaga: skoraj kvadratna, 94,1 x 89,9 cm, brez mostu in brez brega, z otoki listov zgoraj desno in poševnim pasom odprte vode čez sredino, datirana v leto 1906. Kdor v prizoru išče most, gleda Ribnik z lokvanjami (Japonski most). Različica, ki še kaže breg in obraslo obalo, je Lokvanjevi ribnik. Kako daleč je Monet motiv pozneje potisnil v samo barvo, pokažeta Lokvanjeve rože – Zeleni odsevi in Modre lokvanjeve rože.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Slikar dela s čopičem in oljnimi barvami, ne s tiskalnikom, in površino gradi v dveh hitrostih: najprej široko zastavljena odprta voda v dolgih vlečenih potezah, nato listi in popki kot gostejši nanos nad njo. Na prvi fotografiji stoji dokončano platno uokvirjeno v zlato letev na stojalu v naši delavnici, posneto od spredaj. Druga in tretja fotografija sta posneti s strani, z leve in z desne, tako da se vidita profil in globina letve ter kako okvir stoji ob delu. Četrta fotografija je posnetek zgornjega desnega vogala od blizu: na njej se vidi rob platna z barvo čez in tkanina pod nanosom. Prav tega reliefa tisk ne more dati, ker na natisu ni ničesar, kar bi metalo senco. Vsak izvod nastane posebej, zato je ročno naslikana kopija vedno svoje delo; vsaka oljna slika, ki zapusti atelje, je nekoliko drugačna od prejšnje, reprodukcija slike pa je pred odpremo posneta ob dnevni svetlobi.

Katera dimenzija za katero steno?

Če ne veste, katero: 93 x 88 cm. Ta mera je najbližja izvirniku, ki meri 94,1 x 89,9 cm, in je zato najbolj zvesta izbira. Manjši meri 50 x 50 cm in 60 x 60 cm sodita v hodnik, na stopnišče ali med dve okni; 70 x 70 cm in 80 x 80 cm dobro stojita nad komodo. Od 110 x 100 cm naprej gre za velike stene: 130 x 120 cm in 150 x 140 cm zajameta celo polje pogleda in motiv brez obzorja dobi prostor, da deluje kot okno v vodo. Ker je barvna lestvica temna in zelena, taka umetniška slika najbolje zaživi na svetli steni in ob dovolj svetlobe; nad temnim pohištvom se zapre. Kot stenska slika ne tekmuje z ničimer, ker v njej ni pripovedi, in prav zato kot slika za dnevno sobo prostor umirja, namesto da bi ga poudarjala.

Mera po meri, podokvir in okvir

Če nobena od osmih mer ne ustreza vaši steni, delo naslikamo po vaših merah; to je naša slika po meri. Ker je izvirnik skoraj kvadraten, razmerje stranic ohranimo tudi pri lastnih merah, da se listi in pas odprte vode ne raztegnejo. Vsak izvod prispe napet na lesen podokvir in pripravljen za obešanje. Za okvir uporabite našo 3D aplikacijo: na tem motivu pokaže vse naše letve, tako da lahko primerjate zlato, srebrno, črno, belo in naravni les, preden se odločite — namenjena je izključno izbiri okvirja in ne prikazuje dela v vašem prostoru. Če želite videti, kako bo delo videti na vaši steni, je to naša ločena storitev vstavljanja v prostor.

Dostava in jamstvo

Vsak izvod nastane po naročilu v našem ateljeju v Sloveniji, zato računajte od 15 do 45 dni, odvisno od izbrane mere; največji dve meri sta običajno na zgornjem koncu tega razpona. Pošljemo ga napetega in zaščitenega za prevoz, uokvirjenega, če ste okvir izbrali, po Sloveniji in EU brez carine. Pred odpremo prejmete fotografijo končanega dela v potrditev, za vsako naročilo pa velja naša politika vračila. Celotno ponudbo najdete v galeriji Claude Monet, pot slikarja pa je opisana v članku o Claudu Monetu.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V Art Institute of Chicago, pod inventarno številko 1933.1157, v zbirki Mr. and Mrs. Martin A. Ryerson Collection. Muzejski zapis ga vodi kot olje na platnu, 94,1 x 89,9 cm, razstavljeno v dvorani 243.

Iz katerega leta je?

Iz leta 1906. Muzej navaja to letnico brez pridržka, zato jo brez pridržka navajamo tudi mi.

Kdo je na sliki?

Nihče. Na platnu ni oseb — motiv je gladina ribnika v Givernyju, ne portret.

Je to tisk?

Ne. Je ročno naslikano olje na platnu; poteze so vidne in otipljive, kar je na peti in šesti fotografiji posneto od blizu.

Katero mero naj izberem?

93 x 88 cm, če želite mero, ki je izvirniku najbližja — za 1,1 cm ožjo in za 1,9 cm nižjo od njega. Za manjše ali večje stene glejte vodnik po merah zgoraj — na voljo je osem mer.

Ali lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Da, slikamo po meri; pri tem motivu ohranimo skoraj kvadratno razmerje, da se listi in odprta voda ne raztegnejo.

Kako je slika dostavljena?

Napeta na podokvir in uokvirjena, če ste tako izbrali, v 15 do 45 dneh, potem ko potrdite fotografijo končanega dela.

Zakaj na platnu ni neba?

Ker ga je Monet namenoma izpustil. Pogled je usmerjen navzdol v vodo, tako da gledalec nima roba, ob katerega bi se oprl — in prav to daje motivu njegovo mirnost.

Kako visoko naj sliko obesim?

Sredina na višini oči, približno 145–150 cm od tal; nad zofo 15–25 cm nad naslonom. Skoraj kvadratni format prenese tudi nekoliko nižjo postavitev.

Kako se ta motiv loči od Modrih lokvanjevih rož?

Ta je iz leta 1906 in je zelen: otoki listov zgoraj desno in poševen pas odprte vode. Modre lokvanjeve rože so poznejše, vijolično modre in dvakrat večje.

Je slika primerna za darilo?

Da. Uokvirjena in napeta prispe pripravljena za obešanje, motiv pa je med najprepoznavnejšimi pri Monetu. Ker je vsak izvod naslikan po naročilu, upoštevajte rok izdelave; če je darilo blizu, je na voljo darilni bon.

• Motiv: sama vodna gladina v Givernyju — otoki lokvanjevih listov zgoraj desno in poševen pas odprte vode čez sredino, 1906.
• Izvirnik: 94,1 x 89,9 cm, olje na platnu, Art Institute of Chicago (inv. 1933.1157), dvorana 243.
• Naša izvedba: ročno naslikano olje na platnu, osem mer od 50 x 50 do 150 x 140 cm; 93 x 88 cm je najbližja izvirniku.
• Zanimivost: sedem let prej je isti ribnik imel še most in breg; tu ni ne enega ne drugega.