Claude Monet – Ženske v vrtu

Ženske v vrtu je Monetovo veliko platno, naslikano okrog leta 1866: štiri ženske v belih poletnih oblekah v senci drevesa, ena sedi na travi z ogromnim krilom, druga se oddaljuje po peščeni poti. Izvirnik, visok 2,55 metra, hrani Musée d’Orsay v Parizu. Pri nas je to ročno naslikana reprodukcija, olje na platnu, na voljo v osmih merah ali po vaši meri, s fotografijo dokončanega dela v potrditev pred odpremo.

Ženske v vrtu – Claude Monet

Kaj je na sliki?

Poletno dopoldne v vrtu, štiri ženske in nobene zgodbe. Levo stoji ženska v beli obleki z drobnimi zelenimi črtami, za njo druga v kremni obleki z vrsto belih gumbov; ta si šopek rdečih in rumenih cvetov drži tik pred obrazom. V ospredju sedi tretja na travi; njeno belo krilo z vezenimi ornamenti se razlije čez spodnjo tretjino platna, pri vratu ima rumen trak, v roki majhen šopek, za njo pa svetel sončnik. Desno se četrta, v beli obleki s temnimi pikami, oddaljuje po peščeni poti in z roko seže po veji. Ta oljna slika nima ne prizora ne dogodka: ima svetlobo, obleke in senco.

Kakšno je platno?

Platno je pokončno in 2,55 metra visoko, kar je za vrtni prizor nenavadno — tak format je bil takrat namenjen zgodovinskim slikam in portretom pomembnih ljudi. Sredino zaseda mlado drevo s svetlim deblom; nad njim in za njim je gosto temno zelenje, skozi katero se zgoraj desno pokaže kos modrega neba. Bele obleke so glavni dogodek: niso naslikane belo, ampak v sivih, modrikastih in rumenkastih odtenkih, ker so v senci, medtem ko sonce pada le v posameznih lisah. Impresionistična slika se je tu rodila iz preproste zamisli — da senca ni siva, ampak barvna. Spodaj desno je platno podpisano.

Zakaj je bilo platno tako veliko?

Ker je Monet hotel, da bi prizor iz vsakdanjega življenja dobil mero, ki je pripadala slikam zgodovinskih tem. Platno je naslikal na prostem, v vrtu, in muzej sam pove, kaj je to zahtevalo: da bi delal na prostem, je bilo treba v tleh izkopati jarek in platno vanj spuščati s škripcem, da je zgornji del slikal z istega gledišča kot spodnji. Izziv je bil po muzejevem zapisu dvojen — delo na prostem in velik format, ki je bil sicer za vrtni prizor ni prišel v poštev. Naslednje poletje je isto zamisel — figure v vrtu, naslikane na prostem — ponovil manjše in svetlejše: Vrt v Sainte-Adresse v Metropolitanskem muzeju — isto delo pri nas najdete kot Teraso ob morju, Sainte-Adresse.

Kaj se je s sliko zgodilo pozneje?

Sliko je Monet dokončal v ateljeju, salonska žirija pa jo je leta 1867 zavrnila: poleg tega, da nima zgodbe, ji je očitala vidno potezo, v kateri je videla površnost. Pot nazaj do slikarja in naprej do države muzej našteje po vrsti. Maja 1867 jo je od Moneta odkupil prijatelj Frédéric Bazille; po Bazillovi smrti je bila do leta 1876 pri njegovih starših, ki so jo tistega leta prepustili Édouardu Manetu v zameno za Renoirjev portret svojega sina. Od Maneta jo je še isto leto dobil Monet, v zameno za eno Manetovih platen, in ostala je pri njem petinštirideset let — vmes, med 1882 in 1887, v hrambi pri trgovcu Durand-Ruelu. Leta 1921 jo je odkupila francoska država, in odkupila jo je od Moneta, za muzej Luxembourg: »nakup od Clauda Moneta, 1921«. Slika, ki jo je Salon zavrnil, je v državno zbirko vstopila iz rok svojega že slavnega slikarja — v Musée d’Orsay pa je prišla šele leta 1986, sto dvajset let po nastanku.

Kdo so ženske na sliki?

Muzej to pove naravnost: za tri figure na levi je pozirala Camille Doncieux, takrat Monetova spremljevalka in pozneje njegova žena. Za četrto, tisto ob poti, imena ne navede. Obrazi so nedoločni in jih po muzejevih besedah ni mogoče brati kot portrete — Monet ni slikal ljudi, ampak tkanino, svetlobo in senco. Reprodukcija slike mora ohraniti prav to: obraze mehke, obleke natančne. Camille se v naši ponudbi vrne še trikrat, dvakrat za življenja: Kosilo in Sprehod, ženska s senčnikom. Poznejša ženska s senčnikom iz leta 1886 ni več ona, ampak Suzanne Hoschedé: Ženska s senčnikom (obrnjena v levo). Zadnjič pa Camille Monet na smrtni postelji.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

To je med najzahtevnejšimi motivi, kar jih naročate, in ne zaradi velikosti: bele obleke je treba naslikati brez bele barve. Slikar postavi najprej temno zelenje, ker določa, kako svetle so lahko obleke, nato obleke v sivo-modrih in rumenkastih tonih, in šele nazadnje posamezne sončne lise, ki so edina prava bela na platnu. Če se bela nanese prezgodaj, se prizor splošči in senca izgine. Prav po tem vrstnem redu se ročno naslikana umetniška slika loči od tiska.

Katera dimenzija za katero steno?

Kratek odgovor: za dnevno sobo vzemite 120 x 150 cm, za manjšo steno 80 x 100 cm, za veliko odprto steno pa 160 x 200 cm. Na voljo je tudi 205 x 255 cm, torej mera izvirnika — to je slika za stopnišče ali visok prostor in ne za povprečno sobo. Slika za dnevno sobo naj zasede približno dve tretjini širine kavča. Stenska slika s tem motivom je pokončna, zato potrebuje višino: nad nizkim pohištvom deluje bolje kot med policami.

Mera po meri, podokvir in okvir

Če nobena od naštetih mer ne ustreza, naredimo sliko po meri — pošljite širino in višino, pa vam povemo ceno in rok. Izvirnik meri 205 x 255 cm, kar je razmerje približno 1 : 1,24. Slika na platnu je napeta na lesen podokvir, robovi so poslikani, zato brez okvirja ni videti nedokončana. Pri največjih merah platno lahko pošljemo zvito v tulcu in ga napnete na kraju samem; povejte vnaprej, da podokvir pripravimo ločeno.

Dostava in jamstvo

Naslikano delo pošljemo v šestnajst držav Evropske unije, med njimi v Slovenijo, na Hrvaško, v Avstrijo, Nemčijo, Italijo in Madžarsko, zavito v zaščitno folijo in v trdi škatli. Pred odpremo vam pošljemo fotografijo dokončanega dela; če na njej kaj ne ustreza, popravimo, preden gre iz delavnice. Rok izdelave je pri velikih merah daljši. Druge Monetove motive najdete v galeriji Claude Monet, o slikanju in izbiri motivov pa pišemo na našem blogu.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V Musée d’Orsay v Parizu, pod inventarno številko RF 2773. Kupila ga je leta 1921 francoska država, neposredno od Moneta in za muzej Luxembourg; Musée d’Orsay mu je bil dodeljen šele leta 1986.

Iz katerega leta je?

Muzej ga datira z »okrog 1866« in v svojem zapisu doda, da je datacija negotova in da gre morda za 1867. Mi zapišemo enako, ker natančnejše letnice muzej ne trdi.

Je »Femmes au jardin« ista slika?

Da, to je francosko ime istega dela; v angleščini je Women in the Garden, v nemščini Frauen im Garten, v italijanščini Donne in giardino in v madžarščini Nők a kertben.

Je to tisk?

Ni. Vsaka slika je ročno naslikana kopija, olje na platnu, izdelana posebej za naročilo. Bele obleke so pri tem motivu preizkus: natisnjena reprodukcija jih izenači, ročno naslikana pa ohrani razliko med senco in soncem.

Katero mero naj izberem?

Za običajno sobo 120 x 150 cm. Mera izvirnika, 205 x 255 cm, je namenjena stopnišču ali prostoru z visokim stropom; pred naročilom izmerite tudi vrata in stopnišče.

Ali lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Lahko. Slika po meri je pri nas običajna; pošljite želeno širino in višino, mi pa povemo ceno in rok, preden karkoli začnemo.

Kako je slika dostavljena?

Napeta na podokvirju, zavita v zaščitno folijo in v trdi škatli; pri največjih merah po dogovoru zvita v tulcu.

Zakaj so obleke sive in ne bele?

Ker so v senci. Monet je belo tkanino v senci naslikal v sivih, modrikastih in rumenkastih tonih, čisto belo pa je prihranil za lise sonca. Prav ta odločitev je razlog, da slika deluje sončno, čeprav je večina platna v senci.

Kako visoko naj sliko obesim?

Sredino platna približno 150 cm nad tlemi. Pri velikih pokončnih merah je bolje, da spodnji rob ni višji od 90 cm, sicer se zdi, da je slika obešena previsoko.

Je izvirnik podpisan?

Je, spodaj desno. Na naši reprodukciji podpis naslikamo tam, kjer je na izvirniku, brez dodane letnice.

Je slika primerna za darilo?

Je, vendar je velika; če niste prepričani o meri, obstaja darilni bon — obdarjenec motiv in mero izbere sam.

• Ročno naslikano. Olje na platnu, brez tiska in brez strojnega nanosa.
• Osem mer ali po meri. Od 80 x 100 do 205 x 255 cm, med njimi tudi mera izvirnika.
• Fotografija pred odpremo. Delo vidite dokončano, preden zapusti delavnico.
• Podatki iz muzeja. Datacija, mera in inventarna številka so zapisane tako, kot jih vodi Musée d’Orsay — vključno z »okrog«.