Claude Monet – Žalostna vrba

Žalostna vrba je Monetov pozni motiv iz vrta v Givernyju: eno samo drevo, gledano tako od blizu, da na platnu ni ne neba ne obzorja ne vode — le deblo, razvejano krošnjo in zavesa visečih vej čez vso površino. Pri nas je to ročno naslikana reprodukcija, olje na platnu, na voljo v osmih merah ali po vaši meri, s fotografijo dokončanega dela v potrditev pred odpremo.

Žalostna vrba – Claude Monet

Kaj je na sliki?

Na sliki je ena sama žalostna vrba, naslikana z razdalje nekaj korakov. Monet je drevo postavil tako blizu, da se krošnja ne konča: veje padajo čez zgornji rob, listje zapre obe strani, tal pa se vidi le ozek pas ob spodnjem robu. Neba ni. Vode ni, čeprav so vrbe rasle prav ob robu njegovega ribnika. Ta oljna slika torej ne pokaže kraja, ampak samo drevo — in ker ni ne obzorja ne stavbe ne človeka, gledalec nima ničesar, s čimer bi si predstavljal merilo. Ostane mu površina.

Kaj je na platnu?

Deblo se dvigne levo od sredine in se pri dobri tretjini višine razcepi v veje, ki se v širokem loku obrnejo v desno. Naslikano je v rdeči, opečnati in vijolični, ne v rjavi. Levo od debla je krošnja hladna: temno modra, modrozelena in siva se prepletajo v senco, iz katere tu in tam zablesti rumena. Desno od debla se ista krošnja obrne v zlato — dolge, skoraj navpične poteze rumene, oranžne in okraste padajo do dna platna kakor zavesa. Ob spodnjem robu teče pas oranžno-rdeče zemlje, ki celoto zapre. Impresionistična slika je tu razdeljena po barvi, ne po risbi: hladna polovica in topla polovica, med njima pa deblo kot navpičnica.

Zakaj je ta slika pomembna?

Vrbe so Monetov pozni motiv. Ko je oči že slabo videl in je barve pogosto poznal bolj po legi na paleti kakor po videzu, je slikal to, kar je imel na dosegu roke: ribnik, lokvanje in drevesa ob njem. Prav vrba je motiv, pri katerem se je najbolj oddaljil od opisovanja. Poteza je postala široka, gosta in vidna, oblika pa se je razpustila v ritem navpičnic. Kdor pozna samo njegove svetle, tanko slikane poglede na vodo, bo ob tem platnu presenečen: barva je nanesena debelo, skoraj gnetena, in umetniška slika se bere tako rekoč z roko.

Kaj vrba pomeni?

Žalostna vrba je v Franciji star znak žalovanja — sadili so jo na grobove in risali na spominske liste. Monet je vrbe slikal v letih, ko je bila država sredi vojne in tik po njej, in prav zato jih pogosto beremo kot tiho spominsko delo, ne kot vrtni prizor. Vendar tega on sam ni zapisal. Kar je na platnu zares vidno, je nasprotje: senca na levi in svetloba na desni, isto drevo enkrat hladno in enkrat toplo. Reprodukcija slike bo v prostoru delovala natanko tako — resno, a ne mračno.

Katera Monetova vrba je to?

Česa tu namenoma ne navajamo: Monet je vrbo naslikal večkrat, ohranjena platna pa se razlikujejo po meri in obliki, zato ni ugotovljeno, katero od njih je izvirnik prav te reprodukcije. Zato tu ne najdete letnice nastanka, imena zbirke ali inventarne številke. Povemo tisto, kar je na platnu vidno, in ničesar drugega.

Kvadratna, pokončna, širša kakor visoka — že po obliki so si ta platna različna. Naše fotografije kažejo široko, ležečo kompozicijo z deblom levo od sredine, hladno stranjo na levi in zlato na desni — s tem opisom se ujema več kot eno platno, zato izvirnika ne imenujemo. Motiv sam pa je del večje skupine: isti ribnik brez drevesa je Lokvanjeve rože, pogled z brega je Lokvanjevi ribnik, most čezenj je Ribnik z lokvanjami (Japonski most), najbolj razgrajena različica pa Lokvanjeve rože – Zeleni odsevi.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Slikar začne z barvno razporeditvijo, ne z risbo: najprej hladna leva stran, potem zlata desna, deblo šele nato, ker mora ležati na obojem. Na prvi fotografiji je delo posneto od spredaj, v črnem plavajočem okvirju, na stojalu v naši delavnici — tako vidite celotno kompozicijo in razmerje stranic. Na drugi fotografiji je isto platno zajeto poševno z leve, da se vidi, kako debelo je nanesena barva in kako svetloba teče čez grebene. Na tretji fotografiji stoji delo pred stojalom z vzorci letev, kjer okvir izberemo. Na četrti fotografiji je površina posneta od blizu: rumena, oranžna, modra in škrlatna poteza ležijo druga ob drugi, med njimi pa se ponekod vidi tkanje platna. Nobene od teh potez ni mogoče natisniti — vsaka je nanesena posebej.

Katera dimenzija za katero steno?

Kratek odgovor: za dnevno sobo vzemite 100 x 120 cm, za ožjo steno 80 x 100 cm, za veliko odprto steno pa 150 x 180 cm. Slika za dnevno sobo naj zasede približno dve tretjini širine kavča ali komode; manjša se izgubi, večja stene ne prenese. Manjše mere, 60 x 70 in 70 x 80 cm, so mišljene za hodnik, stopnišče ali pisarno, kjer gledalec stoji blizu in ceni gostoto barve. Vmesne mere 90 x 110, 110 x 131 in 120 x 140 cm pokrijejo večino spalnic in jedilnic. Stenska slika s tem motivom prenese tudi temnejšo steno, ker je zlata polovica dovolj močna, da se od nje odlepi.

Mera po meri, podokvir in okvir

Če nobena od naštetih mer ne ustreza, naredimo sliko po meri — pošljite širino in višino in povemo ceno in rok. Slika na platnu je napeta na lesen podokvir, robovi so poslikani, zato slika brez okvirja ni videti nedokončana. Okvir ni obvezen: na fotografijah je delo v črnem plavajočem okvirju, ki pusti med platnom in letvijo ozko režo, vendar lahko izberete katero koli letev iz naše delavnice ali sliko obesite golo.

Dostava in jamstvo

Naslikano delo pošljemo v Slovenijo, na Hrvaško, v Avstrijo, Nemčijo, Italijo in Madžarsko, zavito v zaščitno folijo in v trdi škatli. Pred odpremo vam pošljemo fotografijo dokončanega dela; če na njej kaj ne ustreza, popravimo, preden gre iz delavnice. Rok izdelave je odvisen od mere in zasedenosti. Druge Monetove motive najdete v galeriji Claude Monet, o slikanju in izbiri motivov pa pišemo na našem blogu.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

Tega namenoma ne navajamo. Vrb je Monet naslikal več, ohranjena platna pa so si po kompoziciji blizu, zato zbirke ne imenujemo, dokler ni jasno, katero platno je predloga prav te reprodukcije.

Iz katerega leta je?

Tudi letnice ne navajamo, in to iz istega razloga. Vemo, da gre za pozni motiv iz vrta v Givernyju; natančnejše datacije brez zanesljive identifikacije platna ne bi bilo pošteno zapisati.

Je »Saule pleureur« ista slika?

Da, to je francosko ime motiva, ki ga v slovenščini imenujemo žalostna vrba, v nemščini Trauerweide, v italijanščini Salice piangente, v madžarščini Szomorúfűz in v angleščini Weeping Willow. Ker je Monet motiv ponovil, isto ime nosi več platen.

Je to tisk?

Ni. Vsaka slika je ročno naslikana kopija, olje na platnu, izdelana posebej za naročilo. Na četrti fotografiji je videti debelino nanosa; tiskana površina je gladka in tega reliefa nima.

Katero mero naj izberem?

Izmerite širino pohištva pod steno in vzemite približno dve tretjini te širine. Za običajen trosed to pomeni 100 x 120 cm.

Ali lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Lahko. Slika po meri je pri nas običajna; pošljite želeno širino in višino, mi pa povemo ceno in rok, preden karkoli začnemo.

Kako je slika dostavljena?

Napeta na podokvirju, zavita v zaščitno folijo in v trdi škatli. Če ste naročili okvir, je delo uokvirjeno že pri nas in ga doma samo obesite.

Zakaj na platnu ni neba?

Ker je Monet drevo gledal od blizu in ga je pustil, da zapre celotno polje. Odsotnost neba je odločitev, ne izrez: krošnja teče čez vse štiri robove.

Kako visoko naj sliko obesim?

Sredino platna postavite približno 150 cm nad tla. Nad kavčem pustite kakih 25 cm zraka med naslonjalom in spodnjim robom.

Je površina res tako groba?

Je. Barva je nanesena debelo in grebeni ostanejo vidni tudi od strani, kar je na drugi in četrti fotografiji najbolje vidno. To je del motiva, ne napaka.

Je slika primerna za darilo?

Je, in če ne veste, katero mero izbrati, obstaja darilni bon — obdarjenec motiv in mero izbere sam.

• Ročno naslikano. Olje na platnu, brez tiska in brez strojnega nanosa.
• Osem mer ali po meri. Od 60 x 70 do 150 x 180 cm, sicer po vaši meri.
• Fotografija pred odpremo. Delo vidite dokončano, preden zapusti delavnico.
• Pošteno povedano. Kar o izvirniku ni ugotovljeno, tega ne zapišemo.