Edgar Degas – Modre plesalke

Modre plesalke kažejo skupino plesalk v modrih krilih, ki stojijo tesno skupaj tik pred nastopom. Ena dviguje roke k lasem, druga si popravlja naramnico, tretja se sklanja naprej; obrazi so komaj nakazani, telesa pa se prekrivajo tako, da se berejo kot en sam gib. Krila so naslikana v gostih modrih in zelenkastih nanosih, ki se proti robovom razpustijo v svetlobo, med njimi pa zasveti oranžen pas na figuri v ozadju, edina topla barva v prizoru. Ozadje ni prostor, ampak razmigana ploskev zelenih in rumenih pik, kulisa z naslikanim listjem; desno platno zapira temno rjav navpičen steber. Izvirnik meri 75,3 x 85,3 cm, nastal je okoli 1890, hrani pa ga Musée d’Orsay v Parizu pod inventarno številko RF 1951 10. Pri nas nastane ročno, v osmih merah od 60 x 70 do 150 x 170 cm ali po vaši meri, pred odpremo pa dobite fotografijo končanega dela v potrditev.

Modre plesalke – Edgar Degas

Kdo je na prizoru?

Štiri plesalke, nobena poimenovana. Muzejski zapis nobene ne imenuje, zato jih tudi mi ne bomo. Stojijo tesno skupaj, v modrih baletnih krilih in modrih steznikih z golimi rameni. Ena dviguje obe roki k lasem in si nekaj popravlja na glavi; druga ima roko na naramnici in gleda navzdol; tretja se sklanja naprej, tako da se ji hrbet ukrivi in obraz izgine; četrta je vidna le delno, med drugima dvema. Obrazi so komaj nakazani, brez oči in ust, in prav to je bistvo: to niso portreti, ampak telesa v pripravi. Roke, rame in kolena se prekrivajo, dokler se skupina ne bere kot ena sama figura z mnogo udi. Prizor se dogaja tik pred nastopom, ne na odru; nihče ne pleše.

Kaj je na platnu?

Modrina, ki zavzame skoraj vse. Krila so naslikana v gostih nanosih modre in zelenkaste barve, ki so v sredini skoraj neprepustni, proti robovom pa se razpustijo v svetlobo, tako da rob krila ni črta, ampak prehod. Med njimi zasveti oranžen pas na figuri v ozadju – edina topla barva v prizoru in točka, na kateri se oko ustavi. Ozadje ni prostor, ampak razmigana ploskev zelenih in rumenih pik, ki predstavlja naslikano gledališko kuliso z listjem; nikjer ni tal ne stropa, zato skupina lebdi v barvi namesto v sobi. Desno platno zapira temno rjav navpičen steber, ki prizor odreže in mu da rob. Podpis stoji spodaj levo.

Zakaj je prav ta prizor pomemben?

Ker slikar gleda tja, kamor občinstvo ne vidi. Balet je bil v Parizu tistega časa razkošje, ki se je gledalo z dvorane; Degas ga je slikal s strani in od zadaj, v trenutkih, ko plesalke niso lepe, ampak zaposlene. Drugi razlog je barva. Namesto da bi telesa ločil, jih modrina povezuje v eno ploskev, tako da je prizor bolj kot skupina posameznic videti kot en organizem tik pred gibom. Tretji je ozadje. S tem ko namesto prostora naslika kuliso, slikar prizna, da je vse skupaj gledališče, in vendar ostane trenutek povsem neodrski. To je pozno Degasovo delo in barva je v njem že skoraj samostojna.

Kaj prizor pomeni?

Da je večina dela nevidna. Impresionizem pri Degasu ne pomeni svetlobe na prostem, ampak natančno opazovanje ljudi pri delu, in tu je delo baletno. Kot umetniška slika deluje predvsem kot barva: modrina je tako obsežna, da spremeni razpoloženje prostora, v katerem visi. Prav zato je hvaležna slika za dnevno sobo ali spalnico, zlasti ob toplem lesu ali beli steni, kjer modrina dobi prostor. Med stenske slike sodi v tisti del, ki ga izberete zaradi barve in ne zaradi prizora. Kdor išče slike na platnu z baletom, tu ne dobi nastopa, ampak trenutek tik pred njim.

Kako je platno prišlo v Orsay?

Po poti, ki jo je mogoče prebrati v celoti. Po Schulmanovem katalogu je delo ostalo v Degasovem ateljeju in bilo leta 1918 prodano na prvi dražbi njegove zapuščine, Vente Degas, pod številko 72. Nato je bilo pri Danthonu v Parizu, od koder je prišlo k dr. in gospe Albert Charpentier. Leta 1951 sta ga podarila državi: muzejski zapis navaja darilo dr. in gospe Albert Charpentier iz leta 1951. Delo je najprej pripadlo Musée du Louvre, med 1951 in 1986 je bilo v Musée du Jeu de Paume, od leta 1986 pa je v Musée d’Orsay. Kje natanko je bilo med letoma 1918 in 1951, katalog navaja le z imeni lastnikov in brez datumov, in tega ne dopolnjujemo.

Tri različna dela z istim naslovom

Naslov Modre plesalke nosijo vsaj tri Degasova dela in zlahka jih je zamenjati. Naše je oljna slika na platnu, 75,3 x 85,3 cm, in jo hrani Musée d’Orsay pod inventarno številko RF 1951 10; v Schulmanovem katalogu je zavedena kot MS 1227, z letnico okoli 1886 in podpisom spodaj levo. Poleg nje obstajata dva pastela: eden v Puškinovem muzeju v Moskvi, kvadraten, 67 x 67 cm, iz leta 1897, in eden v Arkansas Art Center v Little Rocku, 53 x 50 cm, okoli 1899, v katalogu MS 253. Naše je torej edino od treh, ki je slikano v olju. Med Degasovimi deli pri nas so temu platnu najbližja Štiri plesalke, spet skupina tik pred nastopom, Plesalke v roza, isti prizor v drugi barvi, in Dve plesalki.

Kako nastane naša ročno naslikana izvedba?

S čopičem in oljno barvo, po isti tehniki kot izvirnik, torej kot olje na platnu. Najtežja je modrina. Ni ena barva, ampak več plasti modre, zelene in sive, nanesenih drugo čez drugo, tako da je v sredini gosta in neprozorna, proti robovom pa se razpre; če jo naslikaš z eno samo mešanico, se krila sploščijo v papir. Drugi težavni del so obrazi, ki morajo ostati nedokončani. Vsakič je skušnjava, da bi jim narisali oči, in vsakič bi to uničilo prizor, ker bi iz teles nastali portreti. Tretji je oranžni pas: majhen, a nosi celotno ravnotežje barv, zato ga slikamo zadnjega in ga umerimo glede na to, kako močna je modrina okoli njega. Vsaka reprodukcija slike nastane na novo in dve nista nikoli povsem enaki; vsaka ročno naslikana kopija je zato svoja. Fotografij naših dokončanih platen za ta motiv še nimamo, ker ga do zdaj nismo slikali, zato jih tu ne kažemo in nobene ne opisujemo. Fotografijo svojega platna dobite pred odpremo.

Katera mera za kateri zid?

Če ne veste, katera: 80 x 90 cm. Tu je nekaj, kar se na tej polici zgodi redko: naša mera 75 x 85 cm je izvirniku tako rekoč enaka. Izvirnik meri 75,3 x 85,3 cm, torej se razlikujeta za tri milimetre na vsaki strani; kdor hoče platno v natanko taki velikosti, kot visi v Parizu, naj izbere prav to. Po razmerju sta enako blizu 75 x 85 in 150 x 170 cm, obe 1,133 proti izvirnikovim 1,133. 60 x 70 cm je edina mera, manjša od izvirnika, in primerna za ozek zid. 80 x 90 in 90 x 100 cm sta pravi izbiri nad komodo ali posteljo, kjer modrina dobi nekaj prostora. 100 x 110 in 110 x 130 cm zahtevata mirno steno brez drugih slik ob sebi. Pri 120 x 140 in 150 x 170 cm so velike slike te vrste dovolj velike, da modrina postane osvetlitev prostora in ne le motiv na zidu. Izbrano mero prej odmerite na zidu s papirnatim izrezom. Nobena ni na zalogi: vsak primerek nastane po naročilu.

Mera po naročilu, okvir in nosilni okvir

Če nobena od osmih mer ne ustreza ali če hočete natanko razmerje izvirnika, slikamo po vaši meri in pri tem ohranimo višino, da nad glavami ostane nekaj kulise in da temen steber desno ne izpade iz kadra; to je naše delo po naročilu. Vsak primerek odpošljemo napet na lesen nosilni okvir, pripravljen za obešanje. Za okvir uporabite našo 3D aplikacijo: na tem motivu pokaže vse letve, ki jih imamo – zlato, srebrno, črno, belo in naravni les – in služi izbiri okvirja in ničemur drugemu. Kako delo deluje na vašem zidu, pokaže naša posebna storitev, postavitev v prostor.

Dostava in jamstvo

Vsak primerek nastane po naročilu v naši delavnici v Sloveniji; računajte 15-45 dni glede na mero, pri največjih merah pri zgornji meji. Potuje napet in zaščiten za prevoz, uokvirjen ob izbiri okvirja, v Slovenijo in petnajst drugih držav Evropske unije, brez carine. Pred odpremo dobite fotografijo končanega dela v potrditev, za vsako naročilo pa velja naša ureditev vračila. Celotno ponudbo najdete v galeriji Edgar Degas, njegovo življenje pa opisuje naš članek o Edgarju Degasu.

Pogosta vprašanja

Katera slika je to?

Degasovo olje Modre plesalke, veliko 75,3 x 85,3 cm. Hrani ga Musée d’Orsay v Parizu pod inventarno številko RF 1951 10.

Je to tisto delo, ki je v Moskvi?

Ne. Moskovsko delo z istim naslovom je pastel, kvadraten, 67 x 67 cm, iz leta 1897, in ga hrani Puškinov muzej. Naše je oljna slika na platnu in je v Parizu. Tretje delo z istim naslovom, prav tako pastel, je v Little Rocku v Arkansasu.

Kdaj je nastalo?

Muzej navaja: okoli 1890. Približka ne odpravljamo. Schulmanov katalog za isto platno navaja okoli 1886; kjer se viri razhajajo, se držimo muzeja, ki platno hrani.

Kako velik je izvirnik?

75,3 cm širok in 85,3 cm visok. Z okvirjem muzej navaja 94 x 102 cm. Naša mera 75 x 85 cm je izvirniku enaka na tri milimetre natančno.

Je platno podpisano?

Da. Schulmanov katalog navaja podpis spodaj levo: Degas.

Zakaj plesalke nimajo obrazov?

Ker so naslikane komaj nakazano, brez oči in ust. To je opazovanje s slike, ne razlaga iz zapisa; muzejski zapis o tem ne pove ničesar. Učinek je, da prizor ne kaže posameznic, ampak gib.

Kaj je v ozadju?

Razmigana ploskev zelenih in rumenih pik, ki predstavlja gledališko kuliso z naslikanim listjem. Ni prostora, tal ne stropa; desno prizor zapira temno rjav navpičen steber.

Kje ga je mogoče videti?

V Musée d’Orsay v Parizu. Ali je delo v danem trenutku razstavljeno ali v depoju, muzejski zapis ne pove.

Ali lahko dobim mero, ki ni na seznamu?

Da. Osem mer je naša običajna izbira, slikamo pa tudi po vaši meri. Če hočete natanko velikost izvirnika, je to naša mera 75 x 85 cm.

Je to tisk?

Ne. Delo nastane z roko v olju na platnu; poteze čopiča so vidne in otipljive, zlasti v gostih nanosih na krilih.

Je primerna za darilo?

Da, zlasti za nekoga, ki ima rad balet ali močne modre barve. Ker vsak primerek nastane po naročilu, računajte čas izdelave; če izbiro raje prepustite obdarjencu, je tu naš darilni bon.

• Motiv: štiri plesalke v modrih krilih, tesno skupaj tik pred nastopom, obrazi komaj nakazani
• Izvirnik: Edgar Degas, oljna slika na platnu, 75,3 x 85,3 cm, Musée d’Orsay, Pariz (RF 1951 10)
• Naša izvedba: ročno naslikano v olju, osem mer od 60 x 70 do 150 x 170 cm
• Zanimivost: naša mera 75 x 85 cm je izvirniku enaka na tri milimetre natančno