Edgar Degas – Portreti na borzi

Portreti na borzi kažejo kot borzne dvorane, v katerem si dva moška izmenjata podatek. Bradati moški v cilindru in temnem plašču stoji obrnjen k nam in gleda navzdol v list papirja, ki ga drži pred seboj. Z leve se mu čez ramo nagiba moški v polcilindru, viden s hrbta, z dvignjeno roko tik ob njegovem ovratniku, in mu govori na uho. Desno drži tretji moški bel listek tik pred obrazom, za njim pa se ob robu prikaže še ena postava v cilindru. V ozadju levo stojijo možje ob bledem stebru s tablo, tla so siva in posuta z belimi papirji. Izvirnik meri 81,5 x 100,5 cm, nastal je med 1878 in 1879, hrani pa ga Musée d’Orsay v Parizu pod inventarno številko RF 2444. Pri nas nastane ročno, v osmih merah od 30 x 40 do 120 x 160 cm ali po vaši meri, pred odpremo pa dobite fotografijo končanega dela v potrditev.

Portreti na borzi – Edgar Degas

Kdo je na prizoru?

Zapis muzeja moških ne poimenuje, zato jih tudi mi ne bomo; povemo lahko le, kaj se vidi. V ospredju stoji bradati moški srednjih let v svetlem cilindru in temnem plašču; obrnjen je proti nam, glavo pa ima sklonjeno k listu papirja, ki ga drži z obema rokama. Z leve se mu čez ramo nagiba drugi moški v polcilindru; njega vidimo skoraj le s hrbta, tako da ostaneta rob lica in uho. Desno roko ima dvignjeno tik ob sogovornikovem ovratniku, glavo pa priključeno k njegovi. Desno stoji tretji moški v cilindru, ki drži majhen bel listek tako blizu obraza, da mu papir zakrije spodnjo polovico. Za njim se ob robu prikaže še ena postava v cilindru, od katere ostaneta le del glave in ramen. V ozadju levo stojijo, manjši in zabrisani, še trije možje.

Kaj je na platnu?

Kot dvorane, ne njena širina. Levo se dviga bled steber s pritrjeno tablo; vidi se, da je nekaj napisano, ne pa kaj. Stena za postavami je enakomerno topla in siva, brez okraskov, tako da nič ne odvrne pogleda od glav in rok. Tla so siva in gladka, po njih pa so raztreseni beli in rumenkasti listi papirja – edini znak, da se je tu nekaj dogajalo že pred tem trenutkom. Vse obleke so temne: črni in ogljeno sivi plašči, ki se skoraj stopijo v eno ploskev. Svetli so samo obrazi, beli ovratniki in oba lista papirja. Barva je nanesena tanko in hitro; velike ploskve plaščev ostanejo skoraj neobdelane in ponekod se skoznje vidi tkanina platna.

Zakaj je prav ta prizor pomemben?

Ker je to portret šepeta. Običajen skupinski portret postavi ljudi tako, da jih vidimo; tu je glavna oseba zatopljena v papir, druga pa nam kaže hrbet. Prizor ne prikazuje, kako moška izgledata, ampak kako si nekaj povesta – roka ob ovratniku, glava ob glavi, pogled obeh na isti list. Drugi razlog je izrez: postavi na desni sta odrezani z robom platna, kakor da bi prizor segal še naprej. To je fotografski način gledanja, ki ga je Degas uporabljal v gledališču in na dirkališču, tu pa ga je prinesel v poslovni prostor. Tretji je izbira teme: borzna dvorana tedaj ni veljala za lep motiv, Degas pa jo je naslikal kot prostor dela in ne kot prizorišče bogastva.

Kaj prizor pomeni?

Da je informacija stvar, ki se prenaša iz ust v uho. Impresionizem pri Degasu ne pomeni svetlobe na prostem, ampak natančno opazovanje sodobnega mesta; ta prizor je natanko to. Kot umetniška slika deluje drugače od cvetja ali pokrajine: ima pripoved, ki jo je treba brati, in prav zato dolgo ostane zanimiva. Ker so barve zadržane – siva, črna, rjava in nekaj belih ploskev – je mirna slika za dnevno sobo, pisarno ali delovni kot in ne prevpije prostora. Med stenske slike sodi v tisti del, ki ga izberete zaradi prizora in ne zaradi barve. Kdor išče slike na platnu s človeško vsebino, dobi tu štiri obraze in eno dejanje.

Dve različici istega prizora

Isti naslov nosita dve različni deli in ju je lahko zamenjati. Naše platno je oljna slika iz Musée d’Orsay, zapisana pod inventarno številko RF 2444, velika 81,5 x 100,5 cm, nastala med 1878 in 1879. Poleg nje obstaja pastel v Metropolitanskem muzeju v New Yorku pod številko 1991.277.1, ki meri 72,1 x 58,1 cm in je narejen s pastelom na papirju, položenem na platno. Gre za dve različni deli z istim prizorom, ne za dve fotografiji istega platna. Med Degasovimi deli pri nas so temu prizoru najbližji Orkester v operi, kjer so prav tako naslikani resnični možje pri svojem delu, Zbiratelj grafik, portret moškega, ki mu je papir v rokah pomembnejši od gledalca, in Lorenzo Pagans in Auguste De Gas, dvojni portret, v katerem se pogleda prav tako ne srečata.

Kako nastane naša ročno naslikana izvedba?

S čopičem in oljno barvo. Izvirnik je slikan v olju na platno, zato je tudi naša izvedba olje na platnu po isti tehniki. Najtežji del so temne obleke: štirje plašči se morajo brati kot ena temna ploskev in vendar pokazati, kje se ena postava konča in druga začne. Zato jih gradimo iz rjave, modre in zelene, nikoli iz same črne. Drugi težavni del je papir: listi v rokah in po tleh so edine svetle ploskve spodaj in potrebujejo več različnih belin, sicer izgledajo kot luknje. Roka ob ovratniku je tretja: premočna postane grožnja, prešibka izgubi dejanje. Obraze pustimo za konec, ker od njih zavisi, kdo koga posluša. Vsaka reprodukcija slike nastane na novo in dve nista nikoli povsem enaki, ker roka istega poteza ne ponovi dvakrat; vsaka ročno naslikana kopija je zato svoja. Fotografij naših dokončanih platen za ta motiv še nimamo, ker ga do zdaj še nismo slikali; zato na tej strani ni nobene take fotografije in nobene ne opisujemo. Fotografijo svojega platna dobite pred odpremo.

Katera mera za kateri zid?

Če ne veste, katera: 70 x 90 cm. Izvirnik meri 81,5 x 100,5 cm, kar je po velikosti nenavadno blizu naši meri 80 x 110 cm – ta je po širini v poldrugem centimetru izvirnika in devet centimetrov in pol višja. Po razmerju je najbližja 40 x 50 cm: 1,25 proti izvirnikovim 1,233. Pri 30 x 40 in 40 x 50 cm se izgubita tabla in papirji po tleh; primerni sta za ozek zid ali polico. 50 x 70 in 80 x 110 cm sta bolj podolgovati od izvirnika, zato je prizor pri njiju raztegnjen po višini. 60 x 80 in 70 x 90 cm sta pravi izbiri nad komodo ali pisalno mizo. 100 x 130 in 120 x 160 cm zahtevata širši zid in nekaj razdalje; pri teh merah so velike slike dovolj velike, da se prebere izraz na vseh štirih obrazih. Izbrano mero prej odmerite na zidu s papirnatim izrezom. Nobena ni na zalogi: vsak primerek nastane po naročilu in ostane en sam.

Mera po naročilu, okvir in nosilni okvir

Če nobena od osmih mer ne ustreza ali če hočete razmerje izvirnika, slikamo po vaši meri in ohranimo izrez, da postavi ob desnem robu ostaneta v sliki; to je naše delo po naročilu. Vsak primerek odpošljemo napet na lesen nosilni okvir, pripravljen za obešanje. Za okvir uporabite našo 3D aplikacijo: na tem motivu pokaže vse letve, ki jih imamo – zlato, srebrno, črno, belo in naravni les – in služi izbiri okvirja in ničemur drugemu. Kako delo deluje na vašem zidu, pokaže naša posebna storitev, postavitev v prostor.

Dostava in jamstvo

Vsak primerek nastane po naročilu v naši delavnici v Sloveniji; računajte 15-45 dni glede na mero, pri največjih merah pri zgornji meji. Potuje napet in zaščiten za prevoz, uokvirjen ob izbiri okvirja, v Slovenijo in petnajst drugih držav Evropske unije, brez carine. Pred odpremo dobite fotografijo končanega dela v potrditev, za vsako naročilo pa velja naša ureditev vračila. Celotno ponudbo najdete v galeriji Edgar Degas, njegovo življenje pa opisuje naš članek o Edgarju Degasu.

Pogosta vprašanja

Katera slika je to?

Degasovo olje Portreti na borzi, nastalo med 1878 in 1879, veliko 81,5 x 100,5 cm. Hrani ga Musée d’Orsay v Parizu pod RF 2444, kjer je zapisano tudi drugo ime, À la Bourse.

Kako velik je izvirnik?

81,5 cm širok in 100,5 cm visok. Z okvirjem muzej navaja 101 x 121 cm. Po velikosti mu je najbližja naša mera 80 x 110 cm, po razmerju 40 x 50 cm.

Kdo so moški na prizoru?

Muzejski zapis jih ne poimenuje, zato jih ne poimenujemo niti mi. Navaja samo eno ime, ime darovalca: delo je muzeju leta 1923 podaril Ernest May. Ali je kateri od naslikanih moških on, zapis ne pove.

Je pastel v New Yorku isto delo?

Ne, to je drugo delo z istim naslovom: pastel na papirju, položenem na platno, 72,1 x 58,1 cm, pod številko 1991.277.1. Naše platno je večja oljna slika in je v Parizu.

Kako je delo prišlo v Orsay?

Kot darilo. Muzejski zapis navaja: donacija s pridržkom užitka, Ernest May, 1923 – darovalec je delo predal muzeju, obdržal pa pravico do uporabe do smrti.

Kje ga je mogoče videti?

V Musée d’Orsay v Parizu. Ali je delo v danem trenutku razstavljeno ali v depoju, muzejski zapis ne pove.

Kaj drži moški na desni pred obrazom?

Majhen bel listek, ki mu zakrije spodnjo polovico obraza. Kaj je na njem, ni berljivo in muzejski zapis o tem molči, zato tudi mi ne trdimo, kaj je.

Je izvirnik olje ali pastel?

Olje, slikano na platno; tako je v muzejskem zapisu. Naša tehnika je tu ista kot izvirnikova. Pastel je tista druga različica v New Yorku.

Ali lahko dobim mero, ki ni na seznamu?

Da. Osem mer je naša običajna izbira, slikamo pa tudi po vaši meri, tudi natanko v razmerju izvirnika. Povejte, kje bo delo viselo, da izrez prilagodimo.

Je to tisk?

Ne. Delo nastane z roko v olju na platnu; poteze čopiča so vidne in otipljive, na temnih plaščih pa se vidi tkanina platna, kot pri izvirniku.

Je primerna za darilo?

Da, zlasti za nekoga, ki dela s papirji ali številkami – v pisarno, delovni kot ali sprejemnico. Ker vsak primerek nastane po naročilu, računajte čas izdelave; če izbiro raje prepustite obdarjencu, je tu naš darilni bon.

• Motiv: kot borzne dvorane; moški v polcilindru govori na uho bradatemu moškemu, ki bere list papirja
• Izvirnik: Edgar Degas, oljna slika na platnu, 81,5 x 100,5 cm, Musée d’Orsay, Pariz (RF 2444)
• Naša izvedba: ročno naslikano v olju, osem mer od 30 x 40 do 120 x 160 cm
• Zanimivost: muzejski zapis ne poimenuje nobenega naslikanega moškega – edino ime v njem je darovalčevo, iz leta 1923