Edgar Degas – Orkester v operi

Orkester v operi prikazuje orkestrsko jamo pariške Opere, gledano od blizu. V ospredju sedi fagotist v črnem s belo pentljo, obrnjen v desno; levo je kontrabasist z izrazitim obrazom, za njima pa vrsta glav drugih glasbenikov s piščalmi, loki in violinami. Desno je od zadaj viden moški v črnem in lesen stol z rdečo ploskvijo. Zgoraj se odpre oder, a od plesalk vidimo le krila in noge v rožnati in bledo modri barvi — obrazov ne. Izvirnik je naslikan z oljem na platnu in ga hrani Musée d’Orsay v Parizu pod inventarno številko RF 2417. Pri nas nastane kot ročno naslikano delo, v merah od 30 x 35 do 100 x 110 cm ali po vaši meri, pred odpremo pa prejmete fotografijo končanega dela v potrditev.

Orkester v operi – Edgar Degas

Kdo je na prizoru?

Približno ducat glasbenikov, nobeden ni imenovan. V sredini ospredja sedi fagotist: v črnem fraku z belo pentljo, videnem s strani, s fagotom, ki se dvigne čez pol platna. Levo je kontrabasist s temnimi lasmi in izrazitim, ostarelim obrazom. Za njima se stiskajo glave drugih: piščal, violinski loki, brade, plešaste temenice. Desno spredaj je hrbet moškega v črnem, tako blizu, da mu ne vidimo obraza. Zgoraj, na odru, so plesalke — a od njih vidimo samo krila in noge.

Kaj je na platnu?

Prizor je pokončen in v spodnjih dveh tretjinah temen: črni fraki, beli ovratniki, rjav les instrumentov. Ob spodnjem robu teče rdeč rob jame. Zgornja tretjina je nenadoma svetla: rožnata in bledo modra krila plesalk, bela stegna, zelenje kulis — vse odrezano z zgornjim robom platna. Levo zgoraj se vidi loža z glavo moškega. Spodaj desno je lesen naslon stola z rdečo ploskvijo in na njem slikarjev podpis.

Zakaj je prav ta prizor pomemben?

Ker so plesalke odrezane, glasbeniki pa naslikani do potankosti. Vsak drug baletni prizor tistega časa je storil obratno: plesalka je bila obraz, orkester pa temna črta pod odrom. Tu Degas obrne razmerje. Obrazov, ki jih poznamo, je dvanajst in vsi so v jami; obrazov na odru ni nobenega. Drugo je zgodovina platna: delo je iz slikarjevega ateljeja prešlo k Désiréju Dihauju, fagotistu operinega orkestra, nato k Marie Dihau, in šele leta 1935 v Louvre. Skoraj sedemdeset let je ostalo pri glasbenikih.

Kaj prizor pomeni?

Da je predstava delo. Impresionizem je pri Degasu vedno pomenil izsek, ujet tako, kot ga oko zares vidi, in oko z dobrega sedeža vidi prav to: tilnike, loke, fagot čez pol pogleda. Impresionistična slika te vrste zato ni prizor zabave, ampak prizor poklica. Kot umetniška slika je temna in gosta; potrebuje svetlo steno in nekaj razdalje. Med stenske slike za glasbeni kot, delovno sobo ali knjižnico sodi izvrstno.

Motiv med Degasovimi deli

Pariška Opera je bila Degasu ena sama velika tema, gledana z obeh strani rampe. Glasbeniki v orkestru pokaže isto jamo z drugo razdalje, Balet iz opere Robert le Diable postavi gledalca v dvorano za orkester, Joseph-Henri Altès pa je portret enega samega flavtista tega orkestra. To delo je popisano v Degasovem katalogu raisonné pod številko MS 1255, isti oder čez glave orkestra pa pokaže Balet v pariški Operi v Art Institute of Chicago.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

S čopičem in oljnimi barvami, ne s tiskalnikom, in tehnika izvirnika je tu ista kot naša: olje na platnu. Vsako naše platno nastane plast za plastjo, pri tem motivu pa je najtežja spodnja polovica. Fraki so skoraj črni, a v njih se mora videti, kje se en moški konča in drugi začne; če se naslika ena sama temna ploskev, orkester izgine. To dosežemo z več tankimi nanosi in z belimi ovratniki, ki jih pustimo za konec. Drugi zahtevni del je pas plesalk zgoraj: naslikan mora biti hitro in ohlapno, sicer postane pomembnejši od glasbenikov in prizor se obrne na glavo. Vsaka reprodukcija slike nastane na novo in dva izvoda nista nikoli povsem enaka, ker roka istega poteze ne ponovi dvakrat; vsaka ročno naslikana kopija je zato svoja. Za to delo nimamo fotografij naših končanih platen, zato jih tu ne prikazujemo in ne opisujemo. Fotografijo svojega platna prejmete pred odpremo.

Katera mera za kateri zid?

Če ne veste, katera: 60 x 70 cm. Izvirnik meri 56 x 46 cm in je torej majhen; naša mera 50 x 55 cm mu je najbližja po velikosti, po razmerju pa sta najbližji 30 x 35 in 60 x 70 cm, saj so naše mere občutno širše od izvirnika. Meri 30 x 35 in 43 x 47 cm sta za ozek prostor, kjer pa se posamezne glave v jami že težko ločijo. Meri 50 x 55 in 60 x 70 cm sta najpogostejša izbira nad komodo ali ob klavirju. Meri 70 x 80 in 80 x 90 cm sta za večjo steno, kjer temna polovica dobi svoj prostor. Mera 90 x 100 cm je za vhodni prostor, pri 100 x 110 cm pa smo pri merah, kjer velike slike zares zadihajo in so glave glasbenikov skoraj v naravni velikosti. Izbrano mero prej odmerite na zidu s papirnatim izrezom; pri pokončnem formatu se napaka navadno zgodi v višini. Nobena mera ni na zalogi kot končan izdelek: vsak izvod nastane po naročilu in ostane en sam kos. Kot slika za dnevno sobo deluje najbolje tam, kjer je dovolj svetlobe.

Mera po naročilu, slepi okvir in okvir

Če vam nobena od osmih mer ne ustreza ali če želite razmerje izvirnika, slikamo po vaši meri in pri tem ohranimo razmerja prizora, da ostane pas plesalk zgoraj enako ozek kot pri Degasu in da fagot spodaj ne pade z roba; to je naša slika po naročilu. Vsak izvod dobite napet na lesen slepi okvir, pripravljen za obešanje. Za okvir uporabite našo 3D aplikacijo: na tem motivu pokaže vse profile letev, ki jih imamo, tako da lahko primerjate zlato, srebrno, črno, belo in naravni les — namenjena je izbiri okvirja in ničemur drugemu. Če želite videti, kako delo izgleda na vašem zidu, je to naša ločena storitev postavitve v prostor.

Dostava in garancija

Vsak izvod nastane po naročilu v našem ateljeju v Sloveniji, zato računajte na 15 do 45 dni glede na izbrano mero; pri največjih merah je čas navadno pri zgornji meji. Pošljemo ga napetega in zaščitenega za prevoz, uokvirjenega, če ste okvir izbrali, v Slovenijo in petnajst drugih držav Evropske unije, brez carine. Pred odpremo prejmete fotografijo končanega dela v potrditev, za vsako naročilo pa velja naša politika vračila. Vse slike na platnu tega slikarja so v galeriji Edgar Degas, življenje slikarja pa opisuje naš članek o Edgarju Degasu.

Pogosta vprašanja

Kaj se na prizoru dogaja?

Predstava teče. Orkester igra v jami pod odrom, na odru pa plešejo — a od plesalk vidimo samo spodnji del.

Zakaj so plesalke odrezane?

Ker je Degas prizor postavil na višino orkestra in ne dvorane. Z mesta glasbenika je oder viden le do pasu.

Kateri instrument je v ospredju?

Fagot. Njegova cev teče poševno čez skoraj polovico platna in je najbolj vidna stvar na prizoru.

Kdo so glasbeniki?

Na prizoru ni nihče imenovan. Znano pa je, da je delo iz slikarjevega ateljeja prešlo k Désiréju Dihauju, fagotistu tega orkestra, in nato k Marie Dihau.

Kje se izvirnik nahaja?

V Musée d’Orsay v Parizu, pod inventarno številko RF 2417.

Kako velik je izvirnik?

56 x 46 cm. Naša mera 50 x 55 cm mu je po velikosti najbližja.

Zakaj je letnica navedena kot »okoli«?

Ker je tako zapisana v katalogu del: okoli 1870. Kjer letnica ni natančno določena, je tudi mi ne določimo.

Ali so vaše mere v razmerju izvirnika?

Ne — naše so občutno širše. Po razmerju sta najbližji 30 x 35 in 60 x 70 cm; če želite razmerje izvirnika, ga naslikamo po vaši meri.

Je to tisk?

Ne. Delo je naslikano z roko z oljnimi barvami; potezam čopiča se vidi in čuti sled.

Ali lahko dobim mero, ki ni na seznamu?

Da, slikamo po meri in pri tem ohranimo razmerja prizora.

Je primerno za darilo?

Da, posebej za glasbenika ali za koga, ki hodi v opero. Ker vsak izvod nastane po naročilu, računajte na čas izdelave; če želite izbiro prepustiti njemu, obstaja naš darilni bon.

• Prizor: orkestrska jama pariške Opere od blizu, fagotist v sredini, glave glasbenikov okoli njega, zgoraj ozek pas odrezanih plesalk
• Izvirnik: Edgar Degas, oljna slika, 56 x 46 cm, Musée d’Orsay v Parizu (RF 2417)
• Naše: ročno naslikano z oljem, osem mer od 30 x 35 do 100 x 110 cm, napeto in po želji uokvirjeno
• Zanimivost: plesalke so odrezane, glasbeniki pa naslikani do potankosti — obratno od vseh baletnih prizorov tistega časa