Edvard Munch – Ob mizi s pijačo

Ob mizi s pijačo

Ob mizi s pijačo Edvarda Muncha je oljna slika na leseni plošči iz let 1926–1930, ki jo pod inventarno številko MM.M.00123 hrani Munchov muzej (Munchmuseet) v Oslu. Izvirnik meri 60,5 x 48,5 cm in leži počez. Okoli mize s kozarci in steklenico se je zbrala družba.

Spredaj v sredini stoji temna steklenica, naslikana kot skoraj črn navpičen valj. Je najtemnejši predmet na sliki in deluje kakor os, okoli katere se vse drugo razvrsti. Ob njej stojijo visoki kozarci z oranžno pijačo in nizka čaša, vse podano z nekaj hitrimi vlekami.

Miza je pokrita z belkastim prtom, ki se v spodnji polovici razširi v svetlo ploskev. Ta svetloba je edina večja mirna površina v sicer razgibanem prizoru in daje očem prostor za počitek.

Za mizo sedijo trije glavni obrazi. Levo je postava v temni obleki, nagnjena naprej, z rdečkastim obrazom in rumenkastim licem. V sredini sedi širok moški v črnem suknjiču z belim ovratnikom in metuljčkom; njegov obraz je najbolj rdeč in najbolj okrogel na sliki. Desno od njega je postava v zelenem plašču in temni kapi.

Za njimi se v ozadju gnete še več ljudi, podanih le kot ovali obrazov in zelene ploskve teles. Nihče od njih ni izdelan; so množica, ne posamezniki, in prav zato prizor deluje polno in glasno, čeprav je naslikan z zelo malo podrobnostmi.

Desno ob robu sedi še ena postava, obrnjena vstran, z okrasto rumenim obrazom in rokami na mizi. Zgoraj v sredini tečejo navpične bledo vijoličaste in bele proge, ki jih beremo kot zaveso ali svetlo steno.

Barvno vlada zelena. Zelena je v stenah, v plaščih, v sencah obrazov in celo v prtu, rdeči in okrasti obrazi pa se iz nje dvigajo kot topla znamenja. Oranžna pijača v kozarcih ponovi to toploto v majhnem in poveže spodnji del slike z zgornjim.

Poteza je široka, hitra in nepopravljena. Munch obraze gradi z nekaj vlekami in jih pusti; oči so pogosto le temni piki, usta ena poteza. Ponekod je barva tako redka, da se skozi njo vidi lesena plošča.

Muzej sliko vodi kot nepodpisano in jo datira med leti 1926 in 1930. Prizor družbe za mizo je Munch slikal vse življenje, od zgodnjih večerij v domači hiši do teh poznih, glasnejših zborovanj; tu je poudarek na skupini in ne na posamezniku.

Sestava sloni na trikotniku: temna steklenica spredaj v sredini in dve skupini obrazov, ki se od nje razhajata levo in desno navzgor. Oko se najprej ustavi ob steklenici, ker je najtemnejša, nato pa gre po svetlem prtu navzgor k rdečim obrazom.

Našo sliko slikar ročno naslika z oljem na platno, potezo za potezo, po naročilu in nikoli s tiskom. Naj bo povedano jasno: izvirnik je na leseni plošči, naša reprodukcija pa je naslikana na platno, ki je običajni nosilec za ročno naslikano delo te vrste. Najtežji del so tu obrazi, ki morajo ostati živi, čeprav so naslikani z zelo malo potezami.

Format je ležeč, prizor pa družaben in topel, zato se slika najlepše poda v jedilnico, kuhinjo ali prostor, kjer se zbira družba. Najbolje ji služi mirna svetla stena, saj zelena in rdeča nosita ves poudarek sami. Obesite jo v višini oči ob toplejši svetlobi.

Prizor ne sodi. Munch ne slika karikature pivcev in jih tudi ne slavi: družbo preprosto pusti okoli mize, v njenem lastnem hrupu in toploti. Rdeči obrazi so lahko od vina ali od toplote prostora, in slika ne odloči, od česa.

Na voljo je devet velikosti od 50 x 40 cm do 231 x 180 cm in mera po želji, vsako platno pa je mogoče naročiti z okvirjem ali brez. Več slikarja je v galeriji Edvarda Muncha, o njegovem življenju in slikarstvu pa pišemo na blogu o Edvardu Munchu.