Edvard Munch – Krik

Krik je slika Edvarda Muncha iz leta 1893: postava na mostu nad fjordom pri Kristianii si z obema rokama stiska glavo in posluša krik, ki gre skozi naravo. Izvirnik hrani Nasjonalmuseet v Oslu pod inventarno številko NG.M.00939 in ni naslikan na platno, temveč s tempero in oljno kredo na lepenko. Pri nas nastane kot ročno naslikana reprodukcija v olju; fotografijo končanega dela pred odpremo prejmete v potrditev, izbirate pa med desetimi velikostmi ali mero po vaši želji.

Krik – Edvard Munch

Kaj je na sliki?

Na mostu nad fjordom stoji ena sama postava, obrnjena proti gledalcu, z rokama ob licih in usti, odprtimi v dolg glas. Kdo je ta postava, ni nikjer zapisano: v muzejskem zapisu ni imena, Munch je ni označil za svoj portret in nobenega modela ni navedel. Gre torej za brezimno postavo, ne za določeno osebo. V ozadju se po isti ograji oddaljujeta dve temni pokončni postavi s pokrivali, obrnjeni proč od prizora; tudi ti dve ostajata neimenovani. Razlika med njima in postavo v ospredju nosi vso napetost: onadva hodita naprej, ta ena se je ustavila. Prizor se dogaja nad Kristianio, današnjim Oslom.

Kaj je naslikano na izvirniku?

Zgornjo tretjino zavzema nebo, zloženo iz vodoravnih pasov rdeče, škrlatne in oranžnorumene barve, med katere so vrinjene kratke modrozelene poteze. Pod njim se voda vije v temno modrih in skoraj črnih zavojih, ki se v obliki črke S obračajo proti obzorju; na gladini je videti drobne temne obrise čolnov in dva jambora. Ograja mostu reže prizor po diagonali od spodnjega levega vogala proti desni in je naslikana z rjavimi, okrastimi in rdečkastimi črtami. Obraz postave je rumenozelen, oči in usta so temne votline, telo pa valovita modročrna silhueta, ki se ponavlja v zavojih vode za njo. Nenavadna je podlaga: Munch je delal na lepenko in je na več mestih, zlasti ob desnem robu in v nebu, ni prekril, tako da njena topla peščena barva sodeluje v podobi. Tempera in oljna kreda ležita tanko, poteze pa so hitre in vidne; prav zato je izvirnik tako ranljiv za svetlobo, da je v muzeju le redko dolgo razstavljen.

Zakaj je ta slika pomembna?

Ekspresionizem je s tem delom dobil svojo najbolj prepoznavno podobo. Munch ni skušal naslikati, kako prizor izgleda, temveč kako se počuti: barva neba ni opis vremena, ampak stanje živca, in perspektiva mostu vleče gledalca v prizor, ne da bi mu pustila kje obstati. Ta premik so naslednje generacije v Nemčiji in Avstriji prevzele kot izhodišče. Zunaj umetnostne zgodovine je motiv postal govorica za stisko, ki jo prepoznamo brez razlage; malo katera ekspresionistična slika je tako pogosto citirana.

Kaj slika pomeni?

Najpogostejša napaka pri branju tega dela je, da postava krili. Ne krili – posluša. Munch je v dnevniškem zapisu iz leta 1892 opisal večer, ko je hodil s prijateljema po poti nad mestom, se ustavil, ko se je nebo obarvalo krvavo rdeče, in zapisal, da je začutil neskončen krik, ki gre skozi naravo. Krik torej ne prihaja iz ust postave, temveč iz okolja; roke ob glavi so obramba pred zvokom, ne njegov izvor, in odprta usta so odziv. Ko je to jasno, se prizor prebere drugače: pasovi neba so tisto, kar se sliši, prijatelja pa gresta naprej, ker onadva tega ne slišita. Zapis je Munchov lasten in ni razlaga umetnostnih zgodovinarjev, zato ga navajamo kot to, kar je – slikarjevo pričevanje o lastnem prizoru.

Ali je to naslikana različica ali pastel?

Naša je naslikana in je prva izmed dveh naslikanih. Motiv obstaja v štirih barvnih izvedbah in ne v eni: dve sta naslikani, dve sta pastela. Naša povzema različico iz leta 1893 na lepenki, ki jo hrani Nasjonalmuseet pod številko NG.M.00939. Druga naslikana je nastala najprej leta 1910 in je v Munchmuseet v Oslu, izvedena v temperi in olju na negrundirano lepenko. Od pastelov je eden brez podpisa in letnice, prav tako datiran v leto 1893, drugi pa je podpisan in datiran 1895 in je edini v zasebnih rokah; ta je bil leta 2012 prodan na dražbi. Poleg tega je Munch leta 1895 motiv izdelal še kot litografijo, torej kot grafični odtis, ne kot sliko. Na hrbtni strani našega izvirnika je tudi zasnutek prizora. Če iščete tisto podobo z rdečim nebom, ki jo hrani muzej v Oslu, ste na pravi strani; celotno ponudbo pa najdete v galeriji Edvarda Muncha. Motivu je najbližje Obup iz leta 1892, kjer isti most in isto nebo še nosita sklonjeno postavo, leto po Kriku pa je nastala Tesnoba z istega mesta; z mostom sta povezani še Dekleta na mostu in Večer na Karl Johanu.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

To je umetniška slika, ki nastane s čopičem in oljnimi barvami, ne s tiskalnikom. Ker izvirnik ni na platnu, naš slikar ne posnema lepenke, temveč prenese barvni red prizora – pasove neba, temne zavoje vode, rumenozeleni obraz – na platno, kjer olje dobi gostejšo in trpežnejšo površino, kot jo tanka tempera lahko ima. Fotografije nad tem opisom niso posnetki muzejskega izvirnika: to so naše lastne slike, posnete v delavnici, in prav to je tisto, kar prejmete. Na tretji fotografiji stoji dokončano delo na stojalu v naši delavnici, med uokvirjenimi deli v ozadju, tik pred zadnjim pregledom. Na četrti fotografiji je nebo posneto od blizu, tako da so vidne posamezne poteze čopiča in struktura platna ob vogalu okvirja – tega relief natis ne more dati, saj na ravnem odtisu ni česa osenčiti. Na peti fotografiji je makro glave in rok, kjer se vidi, da je vsaka ploskev res nanesena z roko. Prva in druga fotografija kažeta isto delo v celoti, čelno in pod kotom. Ker je vse narejeno ročno, je vsaka ročno naslikana kopija svoja in dva izvoda si nikoli nista povsem enaka.

Katera dimenzija za katero steno?

Če ne veste, katero: 74 x 91 cm. Ta mera se skoraj natančno ujema z izvirnikom, ki meri 73,5 x 91 cm, zato je edina, pri kateri prizor vidite v velikosti, v kakršni je bil naslikan. Format je pokončen in obzorje je nizko, zato delo prenese in celo želi nekoliko višjo obesitev. Meri 40 x 50 in 50 x 60 cm sodita na hodnik, na ozko steno med vrati ali v skupino del; 60 x 70 in 90 x 110 cm lepo sedeta nad komodo ali pisalno mizo; 110 x 140 in 130 x 160 cm sta prava slika za dnevno sobo nad zofo; 150 x 190, 160 x 200 in 180 x 225 cm so za stopnišča, visoke prostore in velike stene, kjer nebo potrebuje zrak. Ker je rdeče nebo močno, prizor najbolje deluje na mirni, nevtralni steni in tam, kjer je gledalec lahko malo odmaknjen, saj se pasovi neba na razdalji povežejo v celoto. Vseh deset mer nastane po naročilu; na tej strani ni mere, ki bi bila na zalogi kot že naslikana.

Mera po meri, podokvir in okvir

Če nobena od desetih dimenzij ne ustreza vaši steni, delo naslikamo po vaših merah in pri tem ohranimo razmerje izvirnika, da postava in most nikoli nista stisnjena; to je naša slika po meri. Vsak izvod dobavimo napet na lesen podokvir in pripravljen za obešanje; podokvir lahko ob naročilu izpustite. Na tej strani je platno ponujeno brez okvirja; okvir izberete posebej, pri tem pa si pomagajte z našo 3D aplikacijo, ki na tem motivu prikaže vsak naš profil okvirja, da lahko primerjate zlato, srebrno, črno, belo in naravni les. Aplikacija je namenjena izključno izbiri okvirja. Če želite videti, kako bo delo videti prav na vaši steni, je to naša ločena storitev umestitve v prostor.

Dostava in jamstvo

Vsak izvod nastane po naročilu v našem ateljeju v Sloveniji, zato računajte na 15 do 45 dni, odvisno od izbrane mere. Odpošljemo ga napetega in zaščitenega za prevoz, po Sloveniji in v Evropski uniji brez carine. Pred odpremo prejmete fotografijo končanega dela v potrditev, za vsako naročilo pa velja naš pravilnik o vračilih. Vse naše slike na platnu nastanejo na enak način, tudi kadar gre za slike znanih slikarjev iz drugih obdobij; o Munchovi poti in o tem, kako je ta prizor nastal, pišemo na blogu o Edvardu Munchu.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V Nasjonalmuseet v Oslu, pod inventarno številko NG.M.00939; v muzej je prišel kot darilo Olafa Schoua leta 1910.

Kdo je postava na mostu?

Nihče poimensko. V zapisu ni imena in Munch je ni navedel kot portret; gre za brezimno postavo, spremljevalca v ozadju pa sta prav tako neimenovana.

Je Skrik isto delo kot Krik?

Da. Skrik je norveški naslov, Der Schrei nemški, The Scream angleški, L’urlo italijanski in A sikoly madžarski – vsi so naslovi istega prizora.

Je to tisk?

Ne. Naročilo je ročno naslikano z oljem na platno; poteze čopiča se vidijo in otipajo. Litografija iz leta 1895 je odtis, naša izvedba pa ni.

Katero dimenzijo naj izberem?

Mera 74 x 91 cm ustreza izvirniku skoraj ena proti ena; za manjše in večje stene glejte vodnik po merah zgoraj.

Lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Da, slikamo po meri in pri tem ohranimo razmerje stranic izvirnika.

Kako je slika dostavljena?

Napeta na podokvir in zaščitena za prevoz, v 15 do 45 dneh, potem ko potrdite fotografijo končanega dela.

Kaj slika sporoča v enem stavku?

Da je postava slišala krik, ki gre skozi naravo, in si zato zatisnila glavo – zvok je v prizoru, ne v njenih ustih.

Ali je izvirnik naprodaj in koliko je vreden?

Ne. Različica iz Osla je v javni zbirki in ni naprodaj. Naprodaj je bil le pastel iz leta 1895 v zasebni lasti, ki je bil leta 2012 prodan na dražbi; ročno naslikano platno je edini način, da imate ta prizor doma.

Kako visoko naj sliko obesim?

Sredina na višini oči, približno 145–150 cm od tal; nad zofo 15–25 cm nad naslonom. Zaradi nizkega obzorja lahko tudi malo višje.

Je slika primerna za darilo?

Da, zlasti v merah 50 x 60 in 60 x 70 cm, ki prispeta napeti in pripravljeni za obešanje. Ker delo nastane po naročilu, načrtujte 15 do 45 dni; če želite izbiro prepustiti obdarjencu, je na voljo darilni bon.

• Motiv: brezimna postava na mostu nad fjordom pri Kristianii, rdeče pasasto nebo, dva spremljevalca, ki se oddaljujeta – 1893
• Izvirnik: 73,5 x 91 cm, tempera in oljna kreda na lepenki, Nasjonalmuseet, Oslo (NG.M.00939)
• Naša izvedba: ročno naslikano olje na platnu, deset dimenzij od 40 x 50 do 180 x 225 cm, napeto na podokvir, brez okvirja
• Zanimivost: postava krika ne oddaja, temveč ga posluša – Munch je zapisal, da je krik šel skozi naravo