Edvard Munch – Krik

Krik

Krik Edvarda Muncha je ekspresionistična slika iz leta 1893, ki jo pod inventarno številko NG.M.00939 hrani Nacionalni muzej (Nasjonalmuseet) v Oslu. Izvirnik meri 73,5 x 91 cm in ni naslikan na platno, temveč s tempero in oljno kredo na lepenko. Osrednja postava stoji na mostu nad fjordom, z obema rokama si stiska glavo, usta pa ima odprta v dolgem, nemem kriku.

Nebo zavzema zgornjo tretjino in je zloženo iz vodoravnih pasov rdeče, škrlatne in oranžno rumene barve, med katere so vrinjene kratke modrozelene poteze. Pod njim se fjord vije v temno modrih in skoraj črnih zavojih, ki se v obliki črke S obračajo proti obzorju; na vodi je videti drobne temne obrise čolnov in dveh jamborov. Most reže sliko po diagonali od spodnjega levega vogala proti desni, njegova ograja je naslikana z rjavimi, okrastimi in rdečkastimi črtami. Po tej ograji se v ozadju oddaljujeta dve temni pokončni postavi s cilindri, obrnjeni proč od gledalca. Postava v ospredju se je ustavila, spremljevalca pa hodita naprej, in prav ta razlika nosi vso napetost prizora. Obraz kričeče postave je rumenozelen, oči in usta so temne votline, telo pa je valovita modročrna silhueta. Na več mestih, zlasti ob desnem robu in v nebu, ostaja lepenka gola in njena topla peščena barva sodeluje v podobi.

Motiv obstaja v štirih izvedbah: v dveh naslikanih in dveh pastelnih. Naša reprodukcija povzema prav to, prvo naslikano različico iz leta 1893, ki je last Nacionalnega muzeja v Oslu. Munch je zapisal, da je nekega večera hodil s prijateljema ob poti nad mestom, ko se je nebo nenadoma obarvalo krvavo rdeče in je začutil neskončen krik, ki gre skozi naravo. Ta zapis je znan iz njegovih dnevniških listov in je danes običajni okvir branja slike, čeprav ostaja Munchov lastni komentar in ne razlaga umetnostnih zgodovinarjev.

Tehnično je izvirnik nenavaden. Munch je na lepenko nanašal tempero in oljno kredo, barve so tanke in ponekod skoraj suhe, poteze pa hitre in vidne. Prav zato je izvirnik tako občutljiv na svetlobo, da je v muzeju le redko razstavljen dlje časa. Naša različica je nekaj drugega: je oljna slika na platnu, kjer isti motiv dobi gostejšo, trpežnejšo površino.

Vsako naročilo je ročno naslikana reprodukcija, ki jo slikar izdela s čopičem, potezo za potezo, z oljnimi barvami na platno. Ni tiskana in ni strojno razmnožena, zato se dve platni nikoli ne ujemata do potankosti; drobne razlike v nanosu so znak, da je delo res narejeno z roko. Fotografije ob tem opisu niso posnetki muzejskega izvirnika, temveč naše lastne izdelane slike, posnete v delavnici, tako da je vidno, kakšna je površina, ki jo boste prejeli.

Zaradi močnega rdečega neba slika najbolje deluje na mirni, nevtralni steni – beli, sivi ali peščeni – kjer barva ni v tekmi z okolico. Postavite jo tja, kjer je gledalec lahko malo odmaknjen, na primer nasproti sedežne garniture ali na koncu hodnika, saj se pasovi neba na razdalji povežejo v celoto. Dobro prenese toplo umetno svetlobo zvečer, medtem ko ji neposredno sonce ne ustreza. Ob temnem lesu in črnem kovinskem okvirju deluje strožje, ob svetlem hrastu pa mehkeje. Dobro se dopolnjuje s Tesnobo, ki je nastala leto pozneje na istem mestu nad fjordom.

Na voljo je deset velikosti, poleg njih pa tudi mera po meri, in vsako platno lahko naročite z okvirjem ali brez njega. Več Munchovih del najdete v galeriji Edvarda Muncha, o slikarjevem življenju in delu pa pišemo na blogu o Edvardu Munchu.