Edvard Munch – Noč v Nici

Noč v Nici

Noč v Nici Edvarda Muncha je oljna slika na platnu iz leta 1891, ki jo pod inventarno številko NG.M.00394 hrani Nacionalni muzej (Nasjonalmuseet) v Oslu. Izvirnik meri 54 x 48 cm in stoji pokončno. Prizor gleda z višine na sredozemsko mesto ponoči: bledo pročelne hiše se spuščajo po pobočju, nad njimi pa se razteza široko nebo.

Hiše so podane kot ravne svetle ploskve s temnimi strehami, brez okraskov in brez risane arhitekture; okna niso več kot temne lise. Med njimi rastejo temne ciprese in grmovje, ki dajejo edine navpičnice v spodnji polovici. Čez sredino leži temen greben gričev, ki mesto loči od neba. Nebo zavzame vso zgornjo tretjino in je izdelano z vidnimi potezami, ki tečejo vodoravno in se med seboj ne zlijejo. Spredaj desno se tla prevesijo v temno pobočje, ki prizor zapre in gledalca postavi nad mesto, ne vanj. Postave ni nobene. Prizor je zgrajen iz treh pasov – streh, grebena in neba – ki so postavljeni drug nad drugega brez perspektive; globino nosi le razlika v temini.

Munch je zimo 1891 preživel na francoski rivieri, kamor je odšel zaradi zdravja in kjer je nastala vrsta majhnih pogledov na Nico in okolico. Takšni prizori so v njegovem delu redki: namesto tesnobnih severnih motivov je tu mirno, skoraj urejeno opazovanje mesta. Vendar to ni razglednica. Oblike so zvedene na velike ploskve, poteza je suha in redka, tako da se tkanina platna ponekod vidi skozi barvo. Munch je bil takrat sedemindvajsetleten in je bil na jugu prvič; ta pogled je zapis nekoga, ki gleda tuje mesto brez namena, da bi ga polepšal.

Nočna svetloba ni naslikana z močnimi kontrasti, ampak v pridušenih, umirjenih tonih, ki cel prizor potisnejo v tišino. Paleta je ozka: modrikasto siva, olivna, bledo peščena in nekaj toplejših lis na zidovih. Nikjer ni črne; najtemnejši deli so globoko modri. Prav zaradi tega mesto ne deluje speče, ampak le tiho, kakor bi bilo videno tik pred zoro. Poteze so kratke in postavljene druga ob drugo, ne pa zlite; zaradi tega se zdi, da nebo rahlo trepeta, čeprav je v resnici povsem mirno.

Našo sliko slikar ročno naslika z oljem na platno, potezo za potezo s čopičem, po naročilu in nikoli s tiskom. Ker je vsako platno izdelano posebej, se toni in potege med izvedbami rahlo razlikujejo; te majhne razlike so znamenje roke in ne napaka. Najtežji del je tu nebo, ki mora ostati sestavljeno iz posameznih potez in ne postati gladka ploskev. Kot umetniška reprodukcija zahteva ta motiv predvsem občutek za razliko med sosednjimi zamolklimi toni.

Format je pokončen, prizor pa tih in hladen, zato se slika poda v spalnico, delovni kot ali hodnik, kjer ne tekmuje z drugimi barvami. Najbolje ji služi svetla, nevtralna stena; pred močno barvano steno pridušeni toni izgubijo razliko med seboj. Obesite jo v višini oči ob mehki svetlobi. Kot stensko dekoracijo jo je smiselno postaviti tja, kjer je gledana od blizu, saj se prav v bližini pokaže, koliko različnih tonov nosi navidez enotno nebo. Zaradi pokončnega in ne prevelikega formata se dobro poda tudi v ozko nišo ali med dve knjižni polici.

Na voljo je deset velikosti in mera po želji, vsako platno pa je mogoče naročiti z okvirjem ali brez njega. Okvir izberete v naši 3D aplikaciji, kjer na tem motivu preizkusite letve in barve; nevtralna siva ali svetla lesena letev tu deluje bolje kakor pozlačena. Več slikarja je v galeriji Edvarda Muncha, o njegovem življenju in slikarstvu pa pišemo na blogu o Edvardu Munchu.