Egon Schiele – Žalujoča

Žalujoča je slika Egona Schieleja iz leta 1912: bled obraz z velikimi temnimi očmi, ovit v težko črno tkanino, za njim levo zgoraj druga glava v tričetrtinskem profilu ob eni sami rdeči vrtnici. Izvirnik hrani muzej Leopold na Dunaju pod inventarno številko 461 in je po muzejskem zapisu razstavljen v nadstropju OG3; meri 42,5 x 34 cm – širok je 34 cm in visok 42,5 cm, torej gre za majhno pokončno tablo. Pri nas nastane kot ročno naslikana oljna slika na lanu, v trinajstih dimenzijah ali po vaši meri, fotografijo dokončanega dela pa pred odpremo pošljemo v potrditev.

Žalujoča – Egon Schiele

Kaj slika prikazuje?

Obraz, ki gleda naravnost nazaj. Sredi table je bled, skoraj bel obraz z velikimi temnimi, modro obrobljenimi očmi, tankim nosom in rdečimi ustnicami; čez čelo padajo temni kodri, vsa glava pa je ovita v težko črno tkanino, ki zapolni večji del table. Pod brado se pokažeta okrast pas in modro oblačilo. Zadaj, levo zgoraj, se v tričetrtinskem profilu nagiba druga glava, sivkasta, s stisnjenimi usti in dvignjeno obrvjo. Podlaga je tam zgoraj rumenozelena, spodaj oranžnordeča, na tankem steblu pa stoji ena sama rdeča vrtnica. Desno od obraza črnino prebije pas modrih, rdečih in sivih prog. Desno spodaj je v treh kratkih vrsticah podpis.

Kdo je žalujoča?

Naslov tega ne pove in ni Schielejev: po muzejskem zapisu ga ni izbral umetnik sam. Zapis opisuje figuro, ki gleda iz slike z melanholičnim, a bojevitim izrazom; njena glava je zavita v temno tkanino, obris in bleda polt pa skoraj vzbudita vtis lobanje. To je razlaga muzeja, ki delo hrani, in jo navajamo kot njegovo.

Čigava je druga glava?

Schielejeva in hkrati ne. Po muzejskem zapisu se barve druge figure skoraj zlijejo z rdečkastimi toni ozadja, njena fiziognomija – stisnjena usta, dvignjene obrvi – pa je značilna za Schielejeve upodobitve lastnega obraza. Rdeči lasje, ki jih je dodal, pa so po muzejskem zapisu znamenje njegove tedanje spremljevalke Wally Neuzil (1894–1917): atributi postanejo zamenljivi, meje se zabrišejo. Muzej to bere kot del širše teme njegovih portretov in avtoportretov – identitete kot nečesa nestabilnega in iskanja lastnega jaza v drugih.

Kaj pomeni vrtnica?

Zapis vrtnico navaja med ključnimi besedami dela, a je ne razlaga, zato ji pomena ne bomo izmišljevali. Na tabli je majhna in svetla: rdeč cvet na tankem steblu pred rumenozeleno in oranžno barvo levega zgornjega kota, ob drugi glavi.

Na čem je izvirnik naslikan?

Na lesu. Po muzejskem zapisu je tehnika olje na leseni tabli, signirani in datirani desno spodaj. Naša reprodukcija je naslikana z oljnimi barvami na lanu. Tega ne predstavljamo kot isto: majhna lesena tabla in napeto laneno platno sta različna nosilca, in razliko poimenujemo.

Kakšen je format – pokončen ali ležeč?

Pokončen. Zapis navaja 42,5 x 34 cm, višino pred širino, zato je tabla široka 34 cm in visoka 42,5 cm; muzejska fotografija dela ima enako razmerje. Naše stopnje ji sledijo v obliki, ki ji pravimo pokončni format, od 50 x 65 cm do 160 x 205 cm. Višina pusti črni tkanini, da pade od temena do spodnjega roba.

Ali lahko dobim sliko v velikosti izvirnika?

V velikosti izvirnika ne: tabla meri 34 x 42,5 cm, naša najmanjša stopnja 50 x 65 cm pa je večja v obeh smereh. V razmerju so tri stopnje natančne: razmerje stranic izvirnika je 1 : 1,25 in natanko tako razmerje imajo 60 x 75 cm, 80 x 100 cm in 120 x 150 cm; pri 65 x 81 cm manjkata dva milimetra in pol. Preostalih devet je višjih, za 2,5 cm ali 5 cm. Če vam je razmerje pomembno, izberite eno od treh natančnih stopenj; za velikost izvirnika mero po naročilu.

Od kod prihaja slika in kje je danes?

Ta stran doslej ni nosila zapisa o provenienci – pri tem delu ga ni bilo, kar navajamo odkrito, namesto da bi ga tiho nadomestili. Kar sledi, je veriga, kakor jo objavlja muzej: Heinrich Benesch, Dunaj, od pred letom 1925 do 1947; Otto Benesch, Dunaj, 1947–1964; Eva Benesch, Dunaj, 1964–1983; Jenö Eisenberger, Dunaj, 1983; Rudolf Leopold, Dunaj, 1983–1994; od leta 1994 pa Zasebna ustanova Muzej Leopold. Razlaga je naša. Veriga nima vrzeli, prva letnica pa je le „pred 1925“. Postajo za postajo je enaka verigi slike Kalvarija iz iste zbirke, za zadnji zasebni prehod pa muzej pri obeh navaja iste listine: potrdilo o plačilu z dne 30. septembra 1983 in potrditev umetnostne trgovine Giese & Schweiger z dne 19. februarja 2002. Naveden je tudi dosje Sonje Niederacher z dne 30. aprila 2011. Delo je danes v muzeju Leopold pod inventarno številko 461; celotna Schielejeva zbirka muzeja je predstavljena na strani muzeja Leopold o Egonu Schieleju.

Kje se to delo uvršča med Schielejeva dela?

Med portrete in avtoportrete leta 1912. Iz istega leta sta Portret Wally Neuzil, portret spremljevalke, katere rdeče lase muzej vidi na drugi glavi, in Avtoportret z lampijonkami, ki ga muzej opisuje kot pendant k temu portretu; tudi obe sta majhni tabli. Celoten izbor je v galeriji Egon Schiele, več o slikarjevem življenju pa v članku o Egonu Schieleju. Schiele je bil mlajši sodobnik Gustava Klimta in dunajska secesija je bila okolje, iz katerega je izšel; dunajski ekspresionizem je smer, ki jo je pomagal opredeliti, in avstrijska umetnost tega obdobja se še danes bere skozi ti dve imeni. Kot ekspresionistična slika delo dvema identitetama da prostor na eni majhni tabli. Zahajajoče sonce, leto mlajše, je olje na platnu; ta tabla ni.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Vsako platno naslika slikar z oljnimi barvami, potezo za potezo; ne gre za strojni odtis – pod čopičem nastane ročno naslikana kopija, izdelana posebej za vaše naročilo. Pri tem motivu sta najzahtevnejši dve mesti. Prvo so oči: velike, temne, modro obrobljene in postavljene tako, da gledalca srečajo naravnost; če slikar zenico premakne za milimeter, se bojeviti pogled, o katerem govori muzej, razblini. Drugo je druga glava, katere barve se skoraj zlijejo z ozadjem – ostati mora napol izgubljena, berljiva, a nikoli tako močna kot sprednji obraz, sicer slika postane dvojni portret dveh ločenih oseb. Ko je delo dokončano, ga fotografiramo in vam fotografijo pošljemo v potrditev, šele nato gre v odpremo. Za to družino del nimamo studijskih fotografij – dela v naši delavnici še nismo fotografirali in nič ni bilo odstranjeno; ko bo naslednjič naslikano, ga bomo fotografirali in fotografije dodali na to stran. Kot reprodukcija na platnu je slika napeta na lesen podokvir in pripravljena za obešanje.

Katera dimenzija za katero steno?

Kratek odgovor: tako neposreden obraz deluje blizu višine oči. Za ozko steno, delovno sobo ali ob vratih 50 x 65 cm ali 60 x 75 cm, nad komodo 80 x 100 cm, za velik prostor 120 x 150 cm in vse do 160 x 205 cm. Naša najmanjša dimenzija je 50 x 65 cm. Kot umetniška slika z enim samim obrazom delo z velikostjo postaja bolj neposredno: pri manjših stopnjah ohrani intimnost table, pri večjih pa pogled seže čez ves prostor.

Kako naročim mero po meri, podokvir in okvir?

Če nobena od trinajstih dimenzij ne ustreza vaši steni, sliko naslikamo v meri po naročilu. Platno je napeto na lesen podokvir; naša 3D aplikacija služi izključno izbiri okvirja, ne prikazu slike na vaši steni. Okvir izberete posebej in ni nujno del naročila.

Kako poteka dostava in kaj jamčimo?

Sliko izdelamo po naročilu in jo dostavimo v Slovenijo ter v petnajst drugih držav Evropske unije. Pred odpremo vam pošljemo fotografijo dokončanega dela v potrditev; če z rezultatom niste zadovoljni, ga popravimo ali naslikamo znova. Ker vse naše slike na platnu nastanejo posebej, se rok izdelave razlikuje glede na dimenzijo in trenutno zasedenost ateljeja.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V muzeju Leopold na Dunaju, inventarna številka 461; po muzejskem zapisu razstavljen v OG3.

Je naslov dal Schiele?

Ne; po muzejskem zapisu ga umetnik ni izbral.

Je druga glava Schiele?

Po muzejskem zapisu so poteze njegove, rdeči lasje pa Wally Neuzil.

Je izvirnik na platnu?

Ne: na lesu, v olju; naša reprodukcija je naslikana z oljem na lanu.

Kako velik je izvirnik?

Širok 34 cm in visok 42,5 cm.

Katera vaša dimenzija ima natanko njegovo razmerje?

60 x 75 cm, 80 x 100 cm in 120 x 150 cm.

Kako je delo označeno?

Desno spodaj s podpisom in letnico „EGON SCHIELE 1912“.

Kdo je imel sliko pred muzejem?

Po zapisu trije lastniki s priimkom Benesch, nato Jenö Eisenberger in Rudolf Leopold.

Je to tisk?

Ne. Vsako platno naslika slikar z oljnimi barvami na roko.

Kako je slika dostavljena?

Napeta na lesen podokvir in zaščitno pakirana; okvir je izbiren.

Je slika primerna za darilo?

Je; če ne veste, katero dimenzijo izbrati, obstaja darilni bon.

• Motiv: bled obraz v črni tkanini, za njim druga glava in ena sama rdeča vrtnica.
• Izvirnik: 1912, olje na lesu, 42,5 x 34 cm, podpis desno spodaj, muzej Leopold, Dunaj, inv. 461.
• Naše: ročno naslikana oljna slika na lanu, 13 dimenzij ali mera po naročilu.
• Dobro je vedeti: po muzejskem zapisu naslova ni izbral Schiele.