Egon Schiele – Kalvarija

Kalvarija je slika Egona Schieleja iz leta 1912: gol grič pod nebom, naslikanim v barvnih pasovih, na grebenu griča pa trije križi med golimi drevesi in tankimi koli. Izvirnik hrani muzej Leopold na Dunaju pod inventarno številko 480; meri 81,7 x 80 cm – širok je 80 cm in visok 81,7 cm, torej je skoraj kvadrat. Pri nas nastane kot ročno naslikana oljna slika na platnu, v petnajstih dimenzijah ali po vaši meri, fotografijo dokončanega dela pa pred odpremo pošljemo v potrditev.

Kalvarija – Egon Schiele

Kaj slika prikazuje?

Grič in nad njim nebo. Večji del platna zavzema odprta zemlja v rjavi, okrasti in olivni barvi, nanesena na tanko, z modrimi lisami in sledmi zelene. Greben je na levi visoko in se proti desni rahlo spušča. Levo od sredine leži rjava skala, na njej in ob njej pa stojijo trije križi: rdeč, visok in tanek v sivi in beli ter nizek temen. Vzdolž grebena v presledkih stojijo tanki koli, rdeči, modri in zeleni, ob njih pa gola, suhljata drevesca; čisto na desnem robu je majhno znamenje s šilasto streho. Nebo je razporejeno v vodoravne pasove bele, sive, modre in skoraj črne barve, prekrižane s tankimi rdečimi črtami, nad obzorjem na desni pa preide v rožnato in rdečo.

Zakaj je kalvarija naslikana kot krajina?

Muzejski zapis odgovori s Schielejevo selitvijo. Avgusta 1911 se je iz Českega Krumlova (Krumau) preselil v Neulengbach in po muzejskem zapisu se je to pokazalo v osamosvojitvi motiva, ki je imel v njegovem delu dotlej le stransko vlogo: krajine. Zapis navaja njegovo pismo slikarju Antonu Peschki (1885–1940), poznejšemu svaku: z Buchberga pri Neulengbachu se vidi najlepša pokrajina polj, kar jih pozna. V Kalvariji, piše muzej, doseže zgodnji vrhunec zmanjševanje figuralnega v prid atmosferskim in duhovnim kakovostim narave. To je razlaga hiše, ki delo hrani, in jo navajamo kot njeno.

Kaj se dogaja na obzorju?

Po muzejskem opisu se trije križi vpisujejo v procesijo golih, od vetra upognjenih dreves in kolov, ki vodi do postaje križevega pota na desnem robu – do majhnega znamenja s šilasto streho. Nad obzorjem se razpenjajo temni pasovi oblakov, ki zažarijo v zadnji večerni zarji in po besedah muzeja dramatizirajo kalvarijo, z njo pa naravo kot kraj verske pobožnosti. Koli in drevesca torej niso okras: so procesija.

Kako je bil izvirnik naslikan?

Po muzejskem zapisu z oljem, gvašem in svinčnikom na platnu; tudi podpis desno spodaj je napisan s svinčnikom. Muzej navaja eno posledico tega načina: barva je nanesena v lazurah, ki travniku vzamejo vsako telesnost in pogled usmerijo k obzorju. Naša reprodukcija je naslikana samo z oljnimi barvami, na platnu. Tega ne predstavljamo kot isto: tanek, lazuren učinek naslikamo z oljem, ne da bi trdili, da ponavljamo materiale izvirnika.

Je format kvadraten?

Skoraj, a ne povsem. Po velikosti je blizu Samovidcu II iz prejšnjega leta, ki meri 80,5 x 80 cm in je v isti zbirki. Pri tem delu so vse naše stopnje kvadratni format, od 50 x 50 cm do 200 x 200 cm; ker je obzorje visoko, večino teže nosi zemlja.

Ali lahko dobim sliko v velikosti izvirnika?

Po velikosti skoraj; v natančnem razmerju stranic ne, in to raje povemo. Izvirnik je širok 80 cm in visok 81,7 cm. Naša stopnja 80 x 80 cm se z njim natanko ujema v širini, v višini pa je za 1,7 cm nižja. Ker so vse naše stopnje pri tem delu kvadratne, izvirnik pa ni, razlika z velikostjo raste: pri 200 x 200 cm bi razmerje izvirnika zahtevalo višino približno 204 cm. Natančno to razmerje lahko doseže le mera po naročilu.

Od kod prihaja slika in kje je danes?

Ta stran doslej ni nosila zapisa o provenienci – pri tem delu ga ni bilo, kar navajamo odkrito, namesto da bi ga tiho nadomestili. Kar sledi, je veriga, kakor jo objavlja muzej: Heinrich Benesch, Dunaj, do leta 1947; Otto Benesch, Dunaj, 1947–1964; Eva Benesch, Dunaj, 1964–1983; Jenö Eisenberger, Dunaj, 1983; Rudolf Leopold, Dunaj, 1983–1994; od leta 1994 pa Zasebna ustanova Muzej Leopold. Tri stvari so v njej vredne pozornosti, razlaga pa je naša. Prvič: po letu 1947 se letnice stikajo brez vrzeli, veriga pa nima začetka – pri prvem lastniku je navedeno le „do leta 1947“. Drugič: delo je najmanj šestintrideset let ostalo pri treh lastnikih z istim priimkom; zapis ne pove, ali in v kakšnem sorodstvu so bili, zato tega ne trdimo niti mi. Tretjič: leta 1983 je delo dvakrat zamenjalo lastnika; med muzejskimi viri so potrdilo o plačilu z dne 30. septembra 1983, potrditev umetnostne trgovine Giese & Schweiger z dne 19. februarja 2002 in dosje Sonje Niederacher z dne 30. aprila 2011. Delo je danes v muzeju Leopold pod inventarno številko 480; celotna Schielejeva zbirka hiše je predstavljena na strani muzeja Leopold o Egonu Schieleju.

Kje se to delo uvršča med Schielejeva dela?

Med krajine, ki so sledile selitvi v Neulengbach. Iz prejšnjega leta sta Samovidec II, kvadratni avtoportret, in Majhno drevo v pozni jeseni, majhna krajina na leseni plošči; po samem kraju pa se imenuje Umetnikova soba v Neulengbachu. Celoten izbor je v galeriji Egon Schiele, več o slikarjevem življenju pa v članku o Egonu Schieleju. Schiele je bil mlajši sodobnik Gustava Klimta in dunajska secesija je bila okolje, iz katerega je izšel; dunajski ekspresionizem je smer, ki jo je pomagal opredeliti, in avstrijska umetnost tega obdobja se še danes bere skozi ti dve imeni. Kot ekspresionistična slika Kalvarija to smer obrne h krajini namesto k obrazu. Samovidec II je čisto olje na platnu; tu se olju pridružita še gvaš in svinčnik.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Vsako platno naslika slikar z oljnimi barvami, potezo za potezo; ne gre za strojni odtis – pod čopičem nastane ročno naslikana kopija, izdelana posebej za vaše naročilo. Pri tem motivu sta najzahtevnejši dve mesti. Prvo je grič: njegova barva mora ostati tanka, da modre in zelene lise prosevajo skozi rjavo; če jo slikar nanese v enakomerno, polno plast, dobi zemlja prav tisto telesnost, ki ji jo po muzejskem zapisu lazure odvzamejo. Drugo je obzorje: križi, barvni koli, drevesca in majhno znamenje so drobni in narisani z nekaj tankimi potezami, in takšni morajo ostati – tanki in neenakomerni; če jih slikar odebeli, procesija postane ograja. Ko je delo dokončano, ga fotografiramo in vam fotografijo pošljemo v potrditev, šele nato gre v odpremo. Za to družino del nimamo studijskih fotografij – dela v naši delavnici še nismo fotografirali in nič ni bilo odstranjeno; ko bo naslednjič naslikano, ga bomo fotografirali in fotografije dodali na to stran. Kot reprodukcija na platnu je slika napeta na lesen podokvir in pripravljena za obešanje.

Katera dimenzija za katero steno?

Kratek odgovor: kvadrat ne sledi pohištvu, ampak zahteva sredino stene in nekaj praznine okoli sebe. Nad kavčem delujeta 100 x 100 cm in 110 x 110 cm, za manjšo steno zadostujeta 60 x 60 cm in 65 x 65 cm, za velik prostor pa sta na voljo 170 x 170 cm in 200 x 200 cm. Naša najmanjša dimenzija je 50 x 50 cm. Kot umetniška slika delo s tem motivom pridobi z velikostjo: križi in koli so drobni, od 100 x 100 cm naprej pa se procesija bere tudi čez ves prostor.

Kako naročim dimenzijo po meri, podokvir in okvir?

Če nobena od petnajstih dimenzij ne ustreza vaši steni, sliko naslikamo v meri po naročilu. Platno je napeto na lesen podokvir; naša 3D aplikacija služi izključno izbiri okvirja, ne prikazu slike na vaši steni. Okvir izberete posebej in ni nujno del naročila.

Kako poteka dostava in kaj jamčimo?

Sliko izdelamo po naročilu in jo dostavimo v Slovenijo ter v petnajst drugih držav Evropske unije. Pred odpremo vam pošljemo fotografijo dokončanega dela v potrditev; če z rezultatom niste zadovoljni, ga popravimo ali naslikamo znova. Ker vse naše slike na platnu nastanejo posebej, se rok izdelave razlikuje glede na dimenzijo in trenutno zasedenost ateljeja.

Pogosta vprašanja

Kaj prikazuje Schielejeva Kalvarija?

Gol grič pod večernim nebom v pasovih, na njegovem slemenu pa tri križe: rdečega, visokega tankega v sivi in beli ter nizkega temnega. Po opisu Muzeja Leopold se križi vpisujejo v procesijo golih, od vetra upognjenih dreves in kolov, ki vodi do postaje križevega pota na desnem robu, do majhnega znamenja s šilasto streho. Ljudi na njej ni.

Kdaj je Schiele naslikal Kalvarijo?

Leta 1912: platno je spodaj desno s svinčnikom podpisano in datirano „EGON SCHIELE 1912“. Spada med krajine, ki so nastale, potem ko se je slikar avgusta 1911 preselil iz Českega Krumlova v Neulengbach blizu Dunaja.

Kje je Kalvarija danes?

V Muzeju Leopold na Dunaju, pod inventarno številko 480. Meri 81,7 x 80 cm in je torej skoraj kvadratna: široka 80 cm in za 1,7 cm višja.

Zakaj je Schiele Kalvarijo naslikal kot krajino?

Po Muzeju Leopold je krajina po selitvi v Neulengbach iz stranskega motiva postala samostojna tema njegovega dela. V Kalvariji muzej vidi zgodnji vrh umika figuralnega v prid atmosferskim in duhovnim lastnostim narave. Temni pasovi oblakov, ki zažarijo v zadnji večerni zarji, dramatizirajo kalvarijo in z njo naravo kot kraj verske pobožnosti.

Kako je Schiele naslikal Kalvarijo?

Z oljem, gvašem in svinčnikom na platnu, s svinčnikom je tudi podpis. Po muzeju je barva nanesena v tankih lazurah, ki travniku vzamejo vso telesno težo in pogled usmerijo k obzorju.

Je slika primerna za darilo?

Je; če ne veste, katero dimenzijo izbrati, obstaja darilni bon.

• Motiv: gol grič s tremi križi na grebenu, procesija dreves in kolov ter majhno znamenje na desnem robu.
• Izvirnik: 1912, olje, gvaš in svinčnik na platnu, 81,7 x 80 cm, podpis desno spodaj, muzej Leopold, Dunaj, inv. 480.
• Naše: ročno naslikana oljna slika na platnu, 15 dimenzij ali mera po naročilu.
• Dobro je vedeti: ta stran za to delo ni nosila zapisa o provenienci; veriga je navedena, kakor jo objavlja muzej.