Opis
| Leto nastanka: | 1908 |
| Originalna velikost: | 170 cm x 189,5 cm |
| Slikarski slog: | Naiva (primitivizem), obdobje postimpresionizma |
| Originalna tehnika: | Olje na platnu |
| Nahaja se: | Cleveland Museum of Art, Cleveland, ZDA |
Boj tigra in bivola – ročno naslikana reprodukcija
Tiger je nizko in na levi, s čeljustmi na vratu bivola; bivolova glava je zvita navzdol
in nazaj, telo pa se upira v travo. Obe živali sedita v spodnji tretjini platna. Nad njima
visijo težki kremasto rumeni socvetji na dolgih pecljih, desno drevo nosi okrogle oranžne
plodove, visoko pri edini odprtini v nebo pa sta dva rdeča cveta. Široki listi prečkajo
celotno širino slike. Obzorja ni in daljave ni: zastor listja zapre prizor tik za
živalmi.
Prav ta zaprtost je tisto, kar loči Rousseaujev pragozd od krajine. Slikar ni gradil
globine z zračno perspektivo, ampak s plastmi: vsak list je narisan posebej, z ostrim
obrisom, in plasti se prekrivajo, dokler ni več kam pogledati. Rezultat je prizor, ki deluje
kot oder – dogodek spredaj, kulisa takoj za njim. Kdor pozna Tiger v tropski nevihti, bo prepoznal isti
postopek deset let prej, le da tam dež teče čez celotno platno in daje sliki smer, ki je tu
ni. Tukaj je vse mirno razen dveh teles.
Boj tigra in bivola sodi v vrsto pragozdnih prizorov s to isto zgradbo. Lačni lev se vrže na antilopo postavi
svetlo nebo proti listju in dogodek dvigne v sredino platna; Levji obed ga pomakne globlje v
goščavo; Ekvatorialna džungla pa žival izpusti povsem in pusti samo rastlinje, na desetine različnih
zelenih. Če na steno iščete pragozd kot dogodek in ne kot razpoloženje, je ta motiv med
najbolj neposrednimi na tej strani.
Barvno platno stoji na nasprotju: topla oranžna tigrove dlake in plodov proti hladnim
zelenim, ki zavzamejo večino površine. Kremasta socvetja delujejo kot svetlobne točke v
zgornji polovici in pogled vodijo navzdol proti živalima. Prav zato motiv dobro prenese
tudi steno z močnejšo barvo ali teksturo – les, opeko, temnejši omet – kjer bi povsem zelen
prizor izgubil globino.
Kako nastane ročno naslikana reprodukcija
Vsako platno je ročno naslikano v olju, po naročilu in v velikosti, ki jo izberete. Ne
posnemamo mere izvirnika: platno prilagodimo steni, na kateri bo viselo. Slikar dela po
visokoločljivostnem posnetku izvirnika, plast za plastjo, tako da ostanejo ostri obrisi
listov in prehodi v tigrovi dlaki tudi pri manjših merah berljivi. Ker gre za ročno delo,
sta dve platni iste velikosti vedno nekoliko različni – to ni napaka, ampak razlika med
sliko in tiskom.
Katera velikost na katero steno
Za steno nad zofo velja preprosto vodilo: platno naj doseže približno dve tretjini širine
pohištva. Pri tem motivu je bolje izbrati nekoliko večjo mero, ker se gosto listje pri majhni
velikosti optično strne v ploskev in posamezni listi, na katerih pri Rousseauju vse stoji,
izginejo. Cene se začnejo pri 124 EUR za najmanjše mere na tej strani.
Zapis o delu: nastalo 1908, olje na platnu, 170 cm x 189,5 cm, hrani ga Cleveland Museum of
Art v Clevelandu pod inventarno številko 1949.186. Slog navajamo dvodelno – naiva
(primitivizem), obdobje postimpresionizma – ker prvi del pove, kako je Rousseau slikal, drugi
pa le, kdaj. Postimpresionizem je obdobje, ne njegov slog: samouk, ki ni nikoli obiskoval
akademije, s postimpresionisti deli razstavne dvorane, ne pa postopka. O tem, kje v muzeju
platno danes visi, ne trdimo ničesar – to se spreminja in tega ne moremo preveriti.
