Opis
Bretonska pokrajina – vrbe glavače, ki jih muzej imenuje po njihovem delu
Pokončno platno je pokrajina brez obzorja v običajnem pomenu: teren se dviguje in gledalca postavi nad prizor. Spredaj stojijo debela drevesa z odsekanimi vrhovi, iz katerih poganjajo šopi tankih vejic v rožnati in oranžni barvi. Debla so vijoličasta in siva, trava med njimi pa je močno zelena. Sredi platna stoji rjavo bela krava, druga se spodaj levo napaja ob vodi. Desno spodaj sedita dve ženski v modrih oblekah z belim pokrivalom in deklica v rumeni čepici z rdečim ovratnikom. Zgoraj se dvigajo vitka debla iglavcev, v nebu pa je nekaj ptic. Delo hrani Nasjonalmuseet v Oslu pod številko NG.M.01006; nastalo je leta 1889.
Drevesa, oblikovana s stoletji obsekavanja
Muzejsko besedilo ob tem delu pravi, da motiv obvladuje veličastna vrsta dreves, ki jih norveščina imenuje styvinger: stara listnata drevesa, ki so svojo značilno obliko dobila skozi stoletja obsekavanja vej za krmo. Slovensko jim rečemo glavače. Prav to pojasni, zakaj so videti tako nenavadno: niso bolna in niso izmišljena, ampak so posledica dolge kmečke rabe. Muzej dodaja, da se iz njihovih močnih, amebasto oblikovanih debel v vijolični in rožnati barvi dvigajo dolgi šopi tankih vej proti nebu.
Prehodno delo
Isti zapis sliko označi za prehodno: volja po dekorativni poenostavitvi se v njej še vedno druži z impresionističnim opazovanjem podrobnosti. Muzej ob vitkih deblih iglavcev na obzorju odpre tudi vprašanje, ali je Gauguinova sinteza morda črpala iz japonske umetnosti. Vprašanje je zastavil muzej in ga pusti odprtega; tudi mi ga ne bomo zaprli.
Podpis, ki ga zapis ne navaja
Muzejski zapis o tem delu ne vsebuje polja za napise. Na sami sliki pa je spodaj desno, v rdeči barvi na zeleni travi, jasno viden podpis P. Gauguin z letnico 89, kar se ujema z datacijo muzeja. Povemo torej oboje: kaj piše v zapisu in kaj kaže platno.
Kako nastane ročno naslikana reprodukcija
Slike na platnu pri nas nastajajo izključno ročno, z oljnimi barvami, potezo za potezo. Pri tem motivu so najzahtevnejši šopi tankih vejic: naslikati jih je treba kot barvno meglico in ne kot posamezne črte, sicer drevesa izgubijo težo. Pred pošiljanjem prejmete fotografijo dokončanega dela v potrditev.
- Motiv: hribovita pokrajina z glavačami, kravama in tremi postavami.
- Tehnika: olje na platnu, vijolična debla in močno zelena trava.
- Velikosti: pokončni format, od 40 x 50 cm do 160 x 200 cm; pogosto izbrani sta 87 x 110 cm in 110 x 140 cm.
- Zanimivost: obliko dreves je naredil človek, ne narava.
Če vas zanima isto obdobje, si oglejte še Zimska pokrajina (Vinterlandskap), Bretonske kmetice in La belle Angèle. Muzejski zapis mero navaja kot višino krat širino: 92 x 73,5 cm.
