Opis
Mata Mua (Nekoč) – eno deblo, ki sliko razdeli na dvoje
Čez celotno višino platna se dviguje sivo modro deblo, tako debelo in tako natančno postavljeno, da sliko razpolovi. Blizu vrha ga prečka veja, ki gre vodoravno čez ves prizor. Levo od debla sedi velik sivo moder kip na kamniti podlagi, pred njim pa stojijo tri drobne ženske postave, ena v beli in rožnati obleki, dve v temnejših. Desno od debla sta v ospredju dve ženski, ki sedita na travi v belih oblačilih; ena drži nekaj v rokah, druga gleda predse. Za njima se odpira rumeno cvetoče drevo. Spodaj se čez sliko vleče temno rdeč pas zemlje, po travi pa so raztreseni beli cvetovi. V ozadju se dvigajo vijoličasto sive gore. Delo hrani Museo Nacional Thyssen-Bornemisza v Madridu pod inventarno številko CTB.1984.8.
Dve polovici, dva različna prizora
Deblo ni le drevo, ampak meja. Na levi strani se dogaja obred: postave so obrnjene proti kipu, stojijo sklonjeno in zbrano. Na desni strani se ne dogaja nič posebnega – dve ženski sedita in počivata. Isti kraj, isti dan, dve povsem različni dejanji, ločeni z enim samim navpičnim pasom barve. Prav ta delitev daje sliki njeno napetost.
Kip pod drevesi
Postava na levi je izklesana in nepremična, veliko večja od žensk pred njo, in naslikana v hladni sivo modri barvi, ki se nikjer drugje na sliki ne ponovi. Muzejski zapis je ne opisuje; kar lahko rečemo, je to, kar vidimo – da je kamnita, da sedi in da so ljudje pred njo majhni.
Rumeno drevo in bela oblačila
Barve so razdeljene tako preprosto, da jih je mogoče prešteti: rumeno cvetoče drevo v sredini, temno rdeča zemlja spodaj, vijolične gore zgoraj in bela oblačila, ki se ponovijo na obeh straneh debla. Bela je edina barva, ki prehaja z ene polovice na drugo, in prav ona obe polovici drži skupaj.
Ročno slikanje, potezo za potezo
Umetniške slike znanih slikarjev pri nas nastajajo izključno ročno, z oljnimi barvami na platno, potezo za potezo. Pri tem motivu je najzahtevnejše prav deblo: biti mora dovolj mirno, da deluje kot navpičnica, in hkrati dovolj živo, da ne postane zgolj črta. Pred pošiljanjem prejmete fotografijo dokončanega dela v potrditev.
- Motiv: visoko deblo čez sredino, levo kip z ljudmi, desno dve sedeči ženski.
- Tehnika: olje na platnu, velike barvne ploskve in izrazita navpičnica.
- Velikosti: pokončni format, od 30 x 40 cm do 150 x 200 cm; pogosto izbrani sta 60 x 80 cm in 90 x 120 cm.
- Zanimivost: naslov in podpis sta naslikana v spodnja kota, vsak na svoji strani debla.
Če vas zanima isto obdobje, si oglejte še Tam je tempelj (Parahi te marae), Njeno ime je bilo Vairaumati in Nevermore (O Tahiti). Muzej mero navaja kot višino krat širino: 91 x 69 cm, torej pokončni format.
