Sandro Botticelli – biografija slikarja Pomladi in Rojstva Venere

Sandro Botticelli (okoli 1445–1510), s pravim imenom Alessandro di Mariano di Vanni Filipepi, je bil firenški slikar zgodnje renesanse in avtor dveh najbolj prepoznavnih slik italijanske umetnosti, Rojstva Venere in Pomladi, ki ju danes hrani galerija Uffizi v Firencah. Delal je za družino Medici in njen krog, slikal velike mitološke prizore, oltarne slike, okrogle Madone in portrete, v Sikstinski kapeli v Rimu pa je naslikal tri velike freske. Po smrti je bil več kot tri stoletja skoraj pozabljen, dokler ga konec 19. stoletja niso znova odkrili prerafaeliti. Njegova dela so del naše zbirke ročno naslikanih reprodukcij slik Sandra Botticellija na platnu.

Življenje: strojarjev sin iz četrti Ognissanti, ki je slikal za Medičejce

Botticelli se je rodil v Firencah, v hiši na ulici, ki se še danes imenuje Borgo Ognissanti. Bil je eden od več otrok strojarja Mariana Filipepija; natančnega datuma rojstva ne poznamo, a očetove davčne napovedi kažejo, da se je rodil med letoma 1444 in 1446. Vzdevek Botticelli, »sodček«, je prevzel po starejšem bratu Giovanniju, ki so ga zaradi okrogle postave klicali Botticello. Po Vasarijevem poročilu se je najprej učil za zlatarja, okoli leta 1461 pa je prišel v delavnico Fra Filippa Lippija, enega vodilnih firenških slikarjev in ljubljenca Medičejcev; od njega se je naučil slikati lepe, otožne figure z jasnimi obrisi in nežnimi prehodi med svetlobo in senco. Leta 1469 je že imel lastno delavnico, leta 1472 pa je za prvega pomočnika sprejel Filippina Lippija, sina svojega učitelja. Leta 1474 je nekaj mesecev delal v Pisi, okoli leta 1475 pa je za cerkev Santa Maria Novella naslikal Poklon treh kraljev, ki ga je Vasari posebej pohvalil in ki je njegov sloves razširil po vsem mestu. Leta 1481 ga je papež Sikst IV. skupaj z drugimi vodilnimi firenškimi in umbrijskimi slikarji poklical v Rim, da s freskami okrasijo stene nove Sikstinske kapele; Botticelli je tam naslikal tri od štirinajstih velikih prizorov iz življenja Kristusa in Mojzesa. Leta 1482 se je vrnil v Firence in mesta ni nikoli več zapustil za dlje časa. Osemdeseta leta so bila njegovo najuspešnejše desetletje: takrat je za Medičejce in njihove zaveznike dokončal velike mitološke slike in številne svoje najslavnejše Madone. V devetdesetih letih je po Vasarijevih besedah postal privrženec pridigarja Girolama Savonarole; koliko je to vplivalo nanj, ostaja negotovo, njegov slog pa je postal bolj oseben in strožji. Edina slika, ki jo je opremil z letnico, je Mistično rojstvo iz leta 1500. Leta 1504 je sedel v odboru, ki je odločal, kam postaviti Michelangelovega Davida. Nikoli se ni poročil in vse življenje je preživel v isti soseski. Umrl je maja 1510 in je pokopan pri cerkvi Ognissanti, v kateri je bil krščen.

Slog: čista linija, mitologija in okrogle Madone

Botticellijev slog prepoznamo po čisti, tekoči liniji. Figure riše z mehkimi, neprekinjenimi obrisi, svetlobo in senco uporablja zadržano, barve pa so svetle, skoraj pastelne; John Ruskin je v njegovih slikah videl ritem linije, Vasari pa milino. Originali so večinoma naslikani s tempero na lesenih ploščah, stene pa je slikal v tehniki freske. Tako velikih mitoloških prizorov, kot sta Pomlad in Rojstvo Venere, zahodna umetnost od antike skoraj ni poznala; ne ilustrirata enega samega besedila, temveč se opirata na več pesnikov in na novoplatonsko filozofijo humanistov iz kroga Lorenza de’ Medici. Bil je med prvimi slikarji, ki so uporabljali tondo, okroglo sliko s premerom približno 115 do 145 cm, in prav okrogle Madone, ki jih je pogosteje kot pravokotne naslikal sam, so postale njegov zaščitni znak. V portretih ženske praviloma kaže v profilu, moške v tričetrtinskem pogledu, za ozadje pa rad izbere odprto okno. V zadnjih letih so njegove figure manjše, kretnje izrazitejše in barve manj naravne, zato njegov pozni slog mnogi opisujejo kot gotski ali arhaičen. Po smrti je njegov sloves zbledel dlje in temeljiteje kot sloves katerega koli drugega velikega evropskega umetnika. Znova so ga odkrili prerafaeliti, pisatelj Walter Pater mu je posvetil slaven esej, prva monografija o njem je izšla leta 1893, med letoma 1900 in 1920 pa je o njem izšlo več knjig kot o katerem koli drugem slikarju.

Najbolj znana dela

Njegovo najslavnejše delo, Rojstvo Venere, visi v galeriji Uffizi ob Pomladi, s Pomladjo (okoli 1480) pa se začenja tudi naša galerija: to je velika slika s tempero na lesu, ki meri 203 x 314 cm. V temnem gaju pomarančevcev na cvetočem travniku stoji devet figur: na levi Merkur s palico odganja oblake, tri gracije plešejo v prosojnih tančicah, v sredini stoji Venera, nad njo pa Kupid z zavezanimi očmi meri s puščico; na desni modrozeleni Zefir lovi nimfo Kloris, ki se spremeni v Floro, boginjo cvetja, v obleki, posuti s cvetovi. Na travniku so prepoznali okoli 500 rastlinskih vrst in skoraj 190 različnih cvetlic. Popis iz leta 1499 sliko omenja v mestni palači Lorenza di Pierfrancesca de’ Medici, bratranca Lorenza Veličastnega; o tem, kaj pomeni, strokovnjaki razpravljajo še danes. Venera in Mars (okoli 1485), naslikana s tempero in oljem na topolov les, meri 69,2 x 173,4 cm, njen dolgi, nizki format pa kaže, da je bila vdelana v stensko oblogo ali v pohištvo. Venera budno opazuje spečega Marsa, mali satiri se igrajo z njegovim orožjem, eden pa mu s školjko trobi v uho; ose okoli njegove glave so morda namig na družino Vespucci, katere ime pomeni »male ose«. Leta 1874 jo je kupila National Gallery v Londonu. Poklon treh kraljev (okoli 1475, 111 x 134 cm) je naročil Gaspare del Lama za svoj oltar v cerkvi Santa Maria Novella. Med kralji in njihovim spremstvom so upodobljeni člani družine Medici: Cosimo starejši kleči pred Detetom, ob njem pa po izročilu prepoznamo njegova sinova ter vnuka Lorenza in Giuliana; mož v rumenorjavem plašču na desnem robu, ki gleda iz slike naravnost v nas, je po mnenju večine strokovnjakov sam Botticelli. Slika je v Uffizih. Venera in tri gracije obdarujejo mlado žensko (okoli 1483–1485) je freska z vile Lemmi pri Firencah, ki je pripadala Giovanniju Tornabuoniju; nastala je verjetno za poroko njegovega sina Lorenza z Giovanno degli Albizzi leta 1486, mlado žensko z belim prtom pa pogosto razlagajo kot nevesto. Fresko so leta 1873 odkrili pod plastjo beleža, jo sneli s stene in prenesli na platno, danes pa je v Louvru v Parizu. Apelova kleveta (okoli 1494–1495) je manjša slika na lesu, 62 x 91 cm, v kateri je Botticelli po Lukijanovem opisu, ki ga je slikarjem priporočal Alberti, znova ustvaril izgubljeno sliko antičnega grškega slikarja Apela: kralj z oslovskimi ušesi posluša Nevednost in Sum, Kleveta z baklo vleče žrtev za lase, na levi pa stojita Kesanje, starka v črnem, in gola Resnica, ki kaže proti nebu. Morda jo je naslikal zase; hranijo jo v Uffizih. Madona Magnificat (okoli 1481–1483) je okrogla slika s premerom 118 cm: Marija z Detetom v naročju piše hvalnico Magnificat iz Lukovega evangelija, Dete ji vodi roko, dva angela pa nad njeno glavo držita krono. Tudi ta je v Uffizih. Portret mlade ženske (okoli 1475) iz Galerije Palatina v palači Pitti kaže neznano dekle v strogem profilu ob oknu; kritiki 19. stoletja so jo imenovali Simonetta, po Simonetti Vespucci, a se njene poteze močno razlikujejo od Simonettinih domnevnih portretov. Kako se Botticelli uvršča med druge velike mojstre, preberite v našem pregledu petih najslavnejših slik na svetu.

Pogosta vprašanja o Sandru Botticelliju

Kdo je bil Sandro Botticelli?

Firenški slikar zgodnje renesanse (okoli 1445–1510), učenec Fra Filippa Lippija in slikar iz kroga družine Medici, čigar Pomlad in Rojstvo Venere spadata med najbolj znane slike na svetu.

Kaj je Sandro Botticelli slikal?

Mitološke prizore z Venero in gracijami, oltarne slike in cerkvene freske, med njimi tri velike prizore v Sikstinski kapeli, številne Madone z Detetom, mnoge v okrogli obliki tonda, portrete, v poznih letih pa manjše prizore iz antične zgodovine in risbe za Dantejevo Božansko komedijo.

Kje si lahko ogledam originale Botticellijevih slik?

Od del v naši galeriji so Pomlad, Poklon treh kraljev, Apelova kleveta in Madona Magnificat v galeriji Uffizi v Firencah, Portret mlade ženske v Galeriji Palatina v palači Pitti, prav tako v Firencah, Venera in Mars v National Gallery v Londonu, freska Venera in tri gracije obdarujejo mlado žensko pa v Louvru v Parizu.

Ali lahko kupim ročno naslikano reprodukcijo Botticellijeve slike?

Da, v naši spletni galeriji so ročno naslikane reprodukcije slik Sandra Botticellija na platnu v velikosti po vaši izbiri. Originali niso oljne slike na platnu: večinoma so naslikani s tempero na lesenih ploščah, Venera in Mars s tempero in oljem na topolovem lesu, Venera in tri gracije pa je freska, sneta s stene vile. Mi vsako kopijo naslikamo ročno v olju na platnu, zato jo lahko dobite zvito, napeto na lesen podokvir ali uokvirjeno. Pomlad je široka 314 cm, zato so vse naše velikosti manjše od nje, naša največja Venera in Mars pa je nekoliko večja od originala. Madona Magnificat je okrogla; okrogli prizor naslikamo na kvadratno platno. Pred dostavo vam pošljemo fotografijo slike v potrditev.