Vincent van Gogh – Cvetoča sliva (po Hiroshigeju)

Cvetoča sliva (po Hiroshigeju) je slika, ki jo je Vincent van Gogh naslikal oktobra in novembra 1887 v Parizu po japonskem lesorezu Utagawe Hirošigeja: temna sliva z belimi cvetovi se pred rdečim nebom razteza čez platno, za njo sta na zeleni zemlji sadovnjak cvetočih dreves in nizka ograja, ob obeh straneh pa se spuščata oranžna robova z japonskimi pismenkami. Izvirnik, olje na platnu, meri 55,6 x 46,8 cm in je v Muzeju Van Gogh v Amsterdamu. Pri nas ga ročno naslikamo v olju na platnu, v 16 merah od 40 x 50 do 135 x 160 cm ali po meri, pred odpremo pa prejmete fotografijo dokončanega dela v potrditev.

Cvetoča sliva (po Hiroshigeju) – Vincent van Gogh

Kaj prikazuje slika Cvetoča sliva (po Hiroshigeju)?

Drevo zapolni ospredje prizora. Debela temna veja vstopi spodaj levo in se poševno dviga do desnega roba, iz nje pa se do vrha platna vzpenjajo deblo in več tankih poganjkov. Les je temno rdečerjav z modrimi odtenki, po vejah pa so razporejeni drobni beli cvetovi z rdečimi središči, največ v zgornji polovici, pred nebom.

Za drevesom se odpre pogled na sadovnjak. Vrste manjših dreves, prekritih z bledim cvetjem, stojijo na živo zeleni zemlji, njihova siva debla se razvejijo nizko pri tleh, čez srednji pas pa teče nizka zelena ograja. Nebo je na vrhu močno rdeče in proti obzorju prehaja v oranžno in rumeno. Desno zgoraj je rumena ploščica s pismenkami, nižje na levi pa majhna rdeča. Ob obeh straneh slike tečeta široka oranžna robova z velikimi zelenimi in črnimi pismenkami, ki ju od prizora loči tanka rdeča črta.

Zakaj je Van Gogh japonsko grafiko kopiral v olju?

Muzej Van Gogh ga opisuje kot velikega občudovalca japonske umetnosti in piše, da je naslikal tri slike po japonskih grafikah iz lastne zbirke, s čimer je spoznaval slog japonskih grafikov in njihovo rabo barve. Po navedbi muzeja je bila to prva od treh kopij, narejena po Hirošigejevem lesorezu Slivov vrt v Kameidu (Plum Garden in Kameido). Muzej omenja tudi njegove besede, da ga japonska umetnost dela srečnega in veselega.

Angleška Wikipedija v članku o njegovem japonizmu dodaja ozadje. Od leta 1885 je zbiral lesoreze ukiyo-e, ki so jih prodajale majhne pariške trgovine; imel je dvanajst grafik iz Hirošigejeve serije Sto slavnih pogledov na Edo, leta 1887 pa je v Parizu pripravil razstavo japonskih grafik. Z bratom Theom je s temi grafikami trgoval in zbral na stotine listov, ki so danes v Muzeju Van Gogh. Wikipedija Hirošigejev list Slivov vrt v Kameidu datira v leto 1857 in navaja Van Goghove besede: »Vse moje delo do neke mere temelji na japonski umetnosti.«

Kaj je Van Gogh na japonski grafiki spremenil?

Kompozicija ostaja enaka. Po navedbi Muzeja Van Gogh je Hirošigejevo postavitev natančno ponovil, barve pa je močno okrepil. Muzej opozarja na deblo: kjer je Hirošige uporabil črno in sivo, ga je Van Gogh naslikal v rdečih in modrih tonih, zato les pred rdečim nebom deluje topel.

Druga sprememba je okvir iz pismenk. Muzej piše, da je oba oranžna robova z japonskimi pismenkami dodal zaradi okrasnega in eksotičnega učinka, Wikipedija pa dodaja, da je pismenke vzel z drugih grafik. Wikipedija našteva tudi, kaj so zahodni slikarji prevzeli od ukiyo-e: krepke obrise, ploskve enotne barve in nenavaden izrez prizora. Vse troje je vidno na tem platnu.

Kje je izvirnik danes?

Izvirnik je v Muzeju Van Gogh v Amsterdamu, ki ga vodi pod naslovom Cvetoči slivov sadovnjak (po Hirošigeju), Pariz, oktober–november 1887, olje na platnu, 55,6 x 46,8 cm, pod inventarno številko s0115V1962. Slika je v lasti Fundacije Vincent van Gogh.

Kako je prišla tja, kaže muzejski pregled lastnikov. Muzej beleži, da je slika ostala v stanovanju njegovega brata Thea v Parizu. Po Theovi smrti 25. januarja 1891 sta jo podedovala njegova vdova Jo van Gogh-Bonger in njun sin Vincent Willem van Gogh. Od 22. oktobra 1931 je bila v muzeju Stedelijk v Amsterdamu, leta 1952 jo je Vincent Willem podaril Fundaciji Vincent van Gogh, v Muzeju Van Gogh pa je od njegovega odprtja 2. junija 1973.

Cvetoča sliva (po Hiroshigeju) ali druga Van Goghova slika – katero izbrati?

Od treh slik, ki jih je Van Gogh naslikal po japonskih grafikah, sta pri nas še dve. Slika Most v dežju je njegova druga kopija po Hirošigeju, prav tako iz leta 1887, po listu, ki ga Wikipedija imenuje Nenadna ploha nad mostom Šin-Ōhaši in Atake; tudi ta ima robova s pismenkami. Slika Kurtizana je njegova slika po lesorezu Keisaija Eisena, naslikana leta 1887 v Parizu. Sliva in most se lepo ujemata na isti steni.

Če vas privlači predvsem cvetje, sta mu blizu dve poznejši sliki. Slika Cvetoča breskev prikazuje rožnato cvetočo breskev, naslikano leta 1888 v Arlesu, slika Cvetoči mandljevec, naslikana leta 1890 v Saint-Rémyju, pa postavi cvetoče veje pred modro nebo. Slivo izberite za močno rdečo, zeleno in oranžno z japonskim okvirom iz pismenk, mandljevec pa za mirnejšo, hladnejšo steno.

Kako nastane naša ročno naslikana slika Cvetoča sliva (po Hiroshigeju)?

Slikar najprej zariše robova, poševno vejo in pokončne poganjke ter razmerja preveri z izvirnikom, da veje sekajo rob slike na istih mestih kot pri Van Goghu. Nato naslika rdeče in oranžno nebo, zeleno zemljo in sadovnjak, za njimi temni les drevesa, na koncu pa bele cvetove in pismenke v robovih. Naša ročno naslikana reprodukcija nastaja v olju na platnu v tehniki impasto: barvo nanašamo na debelo, tako da poteze čopiča kot na izvirniku stojijo nad platnom in lovijo svetlobo.

Na tej sliki se relief najbolj vidi v belih cvetovih, ki na vejah stojijo kot drobni dvignjeni nanosi, v potezah rdečega neba in vzdolž temne veje. Tiskana reprodukcija slike pokaže le ravno ploskev, na naši sliki pa so poteze resnične.

Vsaka slika je ročno naslikana kopija, narejena posebej za vaše naročilo, zato nobeni dve nista povsem enaki.

Katera dimenzija za katero steno?

Kratek odgovor: za ozko steno v hodniku, delovni sobi ali ob oknu 40 x 50 ali 55 x 66 cm, nad komodo ali posteljo 64 x 80 ali 80 x 100 cm, nad kavčem ali na veliki steni pa 100 x 120 ali 120 x 140 cm.

Na voljo je 16 mer: 40 x 50, 55 x 66, 60 x 70, 64 x 80, 70 x 85, 75 x 90, 80 x 100, 85 x 105, 90 x 110, 93 x 115, 100 x 120, 105 x 125, 110 x 130, 120 x 140, 127 x 150 in 135 x 160 cm (širina x višina). Izvirnik je širok približno 47 cm in visok 56 cm, majhno platno, ki je po velikosti med našima merama 40 x 50 in 55 x 66 cm. Pokončni format je nekoliko širši od večine naših mer, njegovim razmerjem pa sta najbližji meri 105 x 125 in 110 x 130 cm. Rdeče nebo je najmočnejša barvna ploskev, zato je oljna slika najlepša na beli ali svetlo sivi steni. Slika za dnevno sobo naj zasede približno dve tretjini širine pohištva pod njo.

Sredino platna postavite približno 150 cm od tal. Nad kavčem, posteljo ali komodo pustite med pohištvom in spodnjim robom 20 do 30 cm prostora.

Kaj, če potrebujem dimenzije po meri ali okvir?

Če nobena od 16 mer ne ustreza vaši steni, sliko naslikamo po meri, v kakršni koli širini in višini. Če želite natanko razmerje izvirnika, naročite na primer 47 x 56 cm, kar je velikost izvirnika. Pošljite nam želeno širino in višino, pa vam sporočimo ceno in rok izdelave. Vse naše slike na platnu so napete na lesen podokvir in pripravljene za obešanje.

Za okvir uporabite našo 3D aplikacijo: na tem motivu prikaže vsak naš profil okvirja, da lahko primerjate zlato, srebrno, črno, belo in naravni les – aplikacija je namenjena izključno izbiri okvirja. Ogled slike na vaši lastni steni je naša ločena storitev umestitve v prostor. Naslikana oranžna robova že delujeta kot okvir, zato jima ustreza ozka črna letev ali letev iz temnega lesa, zlata pa povzame rumeno ploščico in oranžno.

Kako poteka dostava in kakšno je jamstvo?

Vsako sliko naslikamo po naročilu v našem ateljeju v Sloveniji, zato računajte na 15 do 45 dni, odvisno od izbrane mere. Odpošljemo jo napeto in zaščiteno za prevoz, uokvirjeno, če ste okvir izbrali, po Sloveniji in EU brez carine. Pred odpremo prejmete fotografijo končanega dela v potrditev in popravimo vse, kar ne ustreza. Za vsako naročilo velja naš pravilnik o vračilih.

Druge slike Van Gogha najdete med vsemi našimi slikami Vincenta van Gogha, več o slikarju pa v našem članku o Vincentu van Goghu. Če sliko podarjate in niste prepričani glede mere, je na voljo darilni bon, s katerim obdarjeni izbere sam.

Pogosta vprašanja

Kje je danes izvirnik slike Cvetoča sliva (po Hiroshigeju)?

V Muzeju Van Gogh v Amsterdamu. Muzej ga vodi pod naslovom Cvetoči slivov sadovnjak (po Hirošigeju), Pariz, oktober–november 1887, olje na platnu, 55,6 x 46,8 cm, pod inventarno številko s0115V1962, v zbirki Fundacije Vincent van Gogh. Van Gogh ga je pustil bratu Theu v Parizu, v družini pa je ostal, dokler ga Theov sin Vincent Willem leta 1952 ni podaril Fundaciji Vincent van Gogh.

Kdaj in kje je Van Gogh naslikal Cvetočo slivo?

V Parizu, oktobra in novembra 1887, kot sliko datira Muzej Van Gogh. Takrat je skupaj z bratom Theom zbiral japonske lesoreze in z njimi trgoval, leta 1887 pa je v Parizu pripravil razstavo japonskih grafik. Po navedbi muzeja je bila ta sliva prva od njegovih treh slik po japonskih grafikah.

Po kateri Hirošigejevi grafiki je nastala Van Goghova sliva?

Po lesorezu Utagawe Hirošigeja Slivov vrt v Kameidu iz leta 1857, ki ga omenjata Muzej Van Gogh in Wikipedija. Van Gogh je imel dvanajst grafik iz Hirošigejeve serije Sto slavnih pogledov na Edo, muzej pa piše, da je vse tri kopije naslikal po grafikah iz lastne zbirke.

Zakaj so okoli slive japonske pismenke?

Van Gogh jih je naslikal kot okvir. Muzej Van Gogh navaja, da je oba oranžna robova z japonskimi pismenkami dodal zaradi okrasnega in eksotičnega učinka, Wikipedija pa dodaja, da je pismenke vzel z drugih grafik. Na platnu obrobljata prizor z obeh strani, od njega pa ju loči tanka rdeča črta.

Ali je Van Gogh poleg slive v olju kopiral še druge japonske grafike?

Da, še dve. Wikipedija našteva tri kopije grafik ukiyo-e: to, drugo študijo po Hirošigeju z mostom v nenadni nevihti in Kurtizano po lesorezu Keisaija Eisena. Obe kopiji po Hirošigeju imata spremenjene barve in dodane robove s pismenkami, obe pa sta v naši ponudbi, prav tako kot Kurtizana.

Kako velik je izvirnik slike Cvetoča sliva (po Hiroshigeju)?

Visok je 55,6 cm in širok 46,8 cm, kot navaja Muzej Van Gogh, torej majhno pokončno platno. Naša mera 40 x 50 cm je nekoliko manjša, 55 x 66 cm pa nekoliko večja. Na voljo je 16 mer od 40 x 50 do 135 x 160 cm, sliko pa naslikamo tudi po meri v kakršnem koli razmerju.

Katera mera Cvetoče slive je primerna za dnevno sobo?

Nad kavčem izberite 100 x 120 ali 120 x 140 cm, da umetniška slika obvlada veliko steno in so cvetovi ter pismenke razločni tudi z drugega konca prostora. Za ožjo steno, ob knjižni polici ali nad komodo zadošča 64 x 80 ali 80 x 100 cm. V majhni sobi mera 55 x 66 cm še vedno ohrani moč barv.

Ali ima vaša Cvetoča sliva (po Hiroshigeju) reliefne poteze čopiča kot izvirnik?

Da. Našo slivo slikamo v tehniki impasto: barvo nanesemo na debelo, zato poteze čopiča stojijo nad platnom kot na Van Goghovem izvirniku. Najbolj se to vidi v belih cvetovih, ki stojijo kot drobni nanosi barve, v potezah rdečega neba in vzdolž temne veje, kjer relief ujame svetlobo od strani.

• Motiv: temna sliva z belimi cvetovi pred rdečim nebom, za njo sadovnjak in ograja, ob straneh oranžna robova z japonskimi pismenkami.
• Izvirnik: oktober–november 1887, Pariz, olje na platnu, 55,6 x 46,8 cm, Muzej Van Gogh, Amsterdam.
• Naša slika: ročno naslikano olje na platnu v 16 merah, od 40 x 50 do 135 x 160 cm, ali po meri.
• Dobro je vedeti: naša 3D aplikacija na tej sliki prikaže vsak profil okvirja, zato okvir izberete že pred naročilom.