Vincent van Gogh – Sejalec I

Sejalec I je slika, ki jo je Vincent van Gogh naslikal junija 1888 v Arlesu: kmet koraka čez vijolično njivo in trosi seme, nad njim pa za pasom zrelega žita zahaja ogromno rumeno sonce. Naslikal jo je kot svoj sodobni odgovor na Sejalca Jeana-Françoisa Milleta. Izvirnik meri 64,2 x 80,3 cm in visi v muzeju Kröller-Müller (Kröller-Müller Museum) v Otterlu. Mi jo naslikamo ročno, v olju na platnu, v 15 merah od 40 x 30 do 150 x 115 cm ali po vaši meri, pred odpremo pa vam pošljemo fotografijo dokončane slike v potrditev.

Sejalec I – Vincent van Gogh

Kaj prikazuje Sejalec I?

Kmet v modrih delovnih oblačilih odločno koraka čez sveže zorano njivo. Ob boku mu visi vreča s semenom, s širokim zamahom desne roke pa trosi zrnje po zemlji. Za njim letijo črne ptice, ki pobirajo seme. V ozadju se vleče pas zrelega rumenega žita, levo sta majhna kmetija in nekaj dreves, nad vsem pa na obzorju sedi sonce kot ogromen rumen kolut, ki s svetlobo napolni celo nebo.

Najbolj si velja ogledati njivo. Van Gogh je grude zemlje naslikal z debelo nanesenimi modro-vijoličnimi in oranžnimi barvami, skoraj kot relief, pot, ki teče proti vam, pa v nizki svetlobi žari rumeno. Na nebu se poteze čopiča v krogih vijejo okoli sonca, kot bi se svetloba iz njega širila čez vso pokrajino.

Zakaj je Van Gogh po Milletu naslikal sejalca?

Jean-François Millet, francoski slikar kmečkega življenja, je svojega Sejalca naslikal leta 1850, Van Gogh pa ga je občudoval vse življenje; med letoma 1881 in 1885 je na Nizozemskem že risal in slikal svoje sejalce. Poleti 1888 se je v Arlesu odločil za novo, sodobno različico istega motiva. Milletov Sejalec je temen in siv, z malo barve. Van Goghov ima žareče barve in ostre kontraste.

Lahko mu ni bilo. Okoli 17. junija 1888 je prijatelju, avstralskemu slikarju Johnu Petru Russellu, pisal: »Delam na Sejalcu. Velika njiva vsa vijolična, nebo in sonce zelo rumena. Težak motiv je.« V pismo je narisal majhno skico kompozicije. Samo platno je nastalo med približno 17. in 28. junijem 1888.

Kaj je sejalec pomenil Van Goghu?

Za Van Gogha je bil sejalec znamenje kroga narave in življenja. Zato za možem, ki seje, še vedno stoji zrelo žito: žetev in setev, konec in nov začetek, si delita isto njivo. Sonce nizko na obzorju je večni vir svetlobe in energije, ki bo seme pognalo v rast.

Lik je imel zanj tudi verski pomen: v sejalcu je videl sejalca Božje besede iz prilike v evangelijih. Tega vam ni treba vedeti, da bi vas slika nagovorila, pojasni pa, zakaj je tako preprost prizor kmečkega dela naslikan s toliko moči in barve.

Kje visi izvirnik?

Izvirnik visi v muzeju Kröller-Müller v Otterlu na Nizozemskem, ki ga vodi pod inventarno številko KM 106.399. Meri 64,2 krat 80,3 cm, zato lahko od blizu sledite vsaki debeli grudi barve na njivi.

Isti muzej hrani tudi oljno skico za sliko Jedci krompirja, Van Goghovo kmečko večerjo iz Nuenena iz leta 1885. Ob enem obisku tako vidite, kako daleč je v treh letih prišla njegova barva: od zemeljsko rjavih tonov ob oljenki do rumenega sonca nad vijolično njivo. Pismo, v katerem je to sliko prvič opisal, skupaj z malo skico, lahko preberete v spletni izdaji Van Goghovih pisem.

Sejalec I ali Sejalec – katerega izbrati?

Naslikamo dva Van Goghova sejalca, ki ju zlahka ločite. Sejalec I je junijska slika: široka, odprta pokrajina, sejalec v srednjem planu, ogromno rumeno sonce na obzorju in njiva v vijolični in oranžni. Slika Sejalec je poznejše in precej manjše platno iz istega leta, danes v Muzeju Van Gogh: diagonalno jo preseka grčavo drevesno deblo, barve so svetle in nenaravne, kompozicija pa najverjetneje dolguje japonskim grafikam.

Za mirno, sončno njivo z veliko prostora in svetlobe izberite Sejalca I, za drzno, grafično kompozicijo z močnimi kontrasti pa Sejalca; obe sta ležečega formata. Iz istega leta v Arlesu sta sliki Sončnice I in Zvezdna noč nad Rono, z enakimi močnimi rumenimi in modrimi toni, če želite v isti prostor še eno sliko iz Arlesa.

Kako nastane naš ročno naslikani Sejalec I?

Slikar najprej zariše obzorje, sonce in figuro, nato nanese nebo in njivo, na koncu pa doda sejalca, ptice in zadnje poteze svetlobe na poti. Naša ročno naslikana reprodukcija nastaja v olju na platnu v tehniki impasto: barvo nanašamo na debelo, tako da poteze čopiča kot na izvirniku stojijo nad platnom, grude na njivi pa dobijo enako dvignjeno, skoraj kiparsko površino.

Na prvi fotografiji je dokončan Sejalec I v širokem svetlo zlatem okvirju, na stojalu v naši delavnici, takšen, kot ga prejmete. Vidite kroge rumenih potez okoli sonca in kratke, goste nanose modre, vijolične in oranžne na njivi.

Vsaka slika je ročno naslikana kopija, narejena posebej za vaše naročilo, zato nobeni dve nista povsem enaki. Tiskana reprodukcija slike pokaže le ravno ploskev, poteze čopiča na naši sliki pa so resnične.

Katera dimenzija Sejalca I za katero steno?

Kratek odgovor: nad kavč ali nizko omaro 120 x 90 ali 130 x 97 cm, nad komodo ali v manjšo sobo 80 x 60 ali 90 x 67 cm, za veliko prazno steno pa 150 x 112 ali 150 x 115 cm. Format je ležeč, zato se lepo umesti nad dolgo pohištvo, močna rumena neba pa se vidi tudi z druge strani prostora.

Na voljo je 15 mer, od 40 x 30 do 150 x 115 cm. Izvirnik je širok približno 80 cm in visok 64 cm, zato je naša mera 80 x 60 cm blizu sliki v Otterlu, le malo nižja. Slika za dnevno sobo naj zasede približno dve tretjini širine pohištva pod njo: nad kavčem, širokim okoli 200 cm, je to 130 x 97 cm. Najmanjša oljna slika, 40 x 30 cm, sodi na hodnik, polico ali pisalno mizo.

Sredino platna postavite približno 150 cm od tal, nad kavčem ali omaro pa pustite 20 do 30 cm prostora.

Kaj, če potrebujem dimenzije po meri ali okvir?

Če nobena od 15 mer ne ustreza vaši steni, sliko naslikamo po meri, tudi v točni velikosti izvirnika. Priporočamo, da ostane razmerje blizu izvirnika, sicer se sejalec in sonce stisneta ali raztegneta. Pošljite nam želeno širino in višino, pa vam sporočimo ceno in rok izdelave. Vse naše slike na platnu so napete na lesen podokvir in pripravljene za obešanje.

Za okvir uporabite našo 3D aplikacijo: na tem motivu prikaže vsak naš profil okvirja – aplikacija je namenjena izključno izbiri okvirja. Če želite videti, kako bo slika videti prav na vaši steni, je to naša ločena storitev umestitve v prostor. Rumenemu nebu se lepo poda svetlo zlat okvir, kot ga vidite na prvi fotografiji.

Kako poteka dostava in kakšno jamstvo dobim?

Vsako sliko naslikamo po naročilu v našem ateljeju v Sloveniji, zato računajte na 15 do 45 dni, odvisno od izbrane mere. Odpošljemo jo napeto in zaščiteno za prevoz, uokvirjeno, če ste okvir izbrali, po Sloveniji in EU brez carine. Pred odpremo prejmete fotografijo končanega dela v potrditev; če kaj ne ustreza, popravimo, dokler je platno še v naši delavnici. Za vsako naročilo velja naš pravilnik o vračilih.

Druge slike Van Gogha najdete v galeriji Vincent van Gogh, več o slikarju pa v našem članku o Vincentu van Goghu. Za darilo je na voljo darilni bon: prejemnik sam izbere mero in motiv.

Pogosta vprašanja

Kje je danes Sejalec I Vincenta van Gogha?

V muzeju Kröller-Müller v Otterlu na Nizozemskem, ki ga vodi pod inventarno številko KM 106.399. Muzej ga vodi pod imenom De zaaier, Sejalec. Poznejši, manjši sejalec z drevesnim deblom je v Muzeju Van Gogh v Amsterdamu, zato si lahko obe sliki ogledate na istem potovanju po Nizozemskem.

Kdaj in kje je Van Gogh naslikal sliko Sejalec I?

V Arlesu na jugu Francije, med približno 17. in 28. junijem 1888. Okoli 17. junija je prijatelju Johnu Petru Russellu pisal, da dela na Sejalcu, da je velika njiva vsa vijolična, nebo in sonce pa zelo rumena, in da je to težak motiv. Pismu je priložil majhno skico kompozicije.

Kaj pomeni Sejalec I?

Govori o krogu narave in življenja. Sejalec polaga novo seme v zemljo, za njim pa še stoji zrelo žito, tako da se setev in žetev srečata na isti njivi. Za Van Gogha je bil sejalec tudi verski lik, sejalec Božje besede iz prilike, sonce nad njim pa vir svetlobe in energije.

Zakaj je sonce na sliki Sejalec I tako veliko?

Ker je sonce enako pomembno kot človek. Van Gogh je zahajajoče sonce naslikal kot ogromen rumen kolut, ki obvladuje prizor, kot večni vir svetlobe in energije za njivo in seme. Nebo okoli njega je slikal z ukrivljenimi potezami, ki sledijo okrogli obliki koluta, zato se zdi, da svetloba seva čez vso pokrajino.

Kako je Millet navdihnil sliko Sejalec I?

Jean-François Millet je svojega Sejalca naslikal leta 1850, Van Gogh pa je po njem risal in slikal sejalce že od leta 1881. V Arlesu je hotel sodobno različico: Milletova slika je temna in siva, z malo barve, njegova pa ima žareče barve in ostre kontraste, rumeno nebo nad vijolično njivo. Koračeča figura s širokim zamahom roke še vedno izhaja iz Milleta.

Zakaj sta njiva in nebo na sliki Sejalec I vijolična in rumena?

Ker sta rumena in vijolična komplementarni barvi: druga ob drugi ena drugo okrepita. Van Gogh je načrt sam opisal junija 1888, velika njiva vsa vijolična, nebo in sonce zelo rumena. Nebo in zemlja si zamenjata običajni barvi, njiva je v modrih in vijoličnih tonih pod rumenim nebom, in prav ta kontrast da sliki njen žar.

Ali je Sejalec I ista slika kot Sejalec?

Ne, gre za dve različni platni iz leta 1888. Sejalec I je junijska slika v muzeju Kröller-Müller, s sejalcem na odprti vijolični njivi pod velikim soncem. Sejalec je poznejša in precej manjša slika v Muzeju Van Gogh, na kateri grčavo drevesno deblo diagonalno preseka prizor v ospredju. Obe sliki naslikamo ročno.

Ali je vaš Sejalec I tisk?

Ne. Vsako sliko ročno naslika slikar, v olju na platnu in z debelim nanosom barve na njivi in nebu, kot ga je uporabljal Van Gogh. Na prvi fotografiji vidite dokončano sliko na stojalu v naši delavnici.

Ali ima vaš Sejalec I reliefne poteze čopiča kot izvirnik?

Da. Slikamo ga v tehniki impasto: barvo nanesemo na debelo, zato poteze čopiča stojijo nad platnom kot na Van Goghovem izvirniku, debele grude barve na njivi in krogi okoli sonca pa ujamejo svetlobo vašega prostora. Relief se najlepše vidi, ko slika dobi svetlobo od strani.

• Motiv: sejalec trosi seme po vijolični njivi pod ogromnim rumenim zahajajočim soncem, za njim zrelo žito.
• Izvirnik: junij 1888, Arles, 64,2 x 80,3 cm, muzej Kröller-Müller, Otterlo.
• Naša slika: ročno naslikano olje na platnu v 15 merah, od 40 x 30 do 150 x 115 cm, ali po meri.