Opis
Mala služkinja je platno iz leta 1916, ki ga hrani Kunsthaus Zürich pod inventarno številko 1851 in ga od leta 1927 poseduje kot darilo Ustanove Ulrica Hoeplija. Model je naslikan do prsi, brez rekvizita in brez prostora okrog sebe, pred temno zeleno steno, in vso sliko nosi obraz. Pri nas nastane kot ročno naslikana kopija, olje na platnu, po naročilu, v osmih merah ali v meri, ki nam jo poveste; pred odpremo vam pošljemo fotografijo končanega platna.
| Naslov: | Mala služkinja |
| Drugi naslovi: | La Petite Servante · Das Dienstmädchen · La servetta · The Waitress (vse navaja muzej ali Wikipodatki) |
| Slikar: | Amedeo Modigliani (1884–1920) |
| Leto nastanka: | 1916 (signirano modigliani zgoraj levo, z rdečo) |
| Originalna velikost (širina × višina): | 54 × 73 cm |
| Originalna tehnika: | olje na platnu |
| Slikarski slog: | ekspresionizem, École de Paris |
| Nahaja se: | Kunsthaus Zürich (inv. 1851, darilo Ustanove Ulrica Hoeplija, 1927) |
| Naša reprodukcija: | ročno naslikana kopija, olje na platnu, osem mer ali mera po želji |
Mala služkinja – Amedeo Modigliani
Kaj je na platnu?
Mlada ženska je naslikana od spredaj in zapolni skoraj vso površino. Temni lasje so postriženi na kratko, z ravno šiško nizko na čelu. Veke so težke in temno obrobljene, oči skoraj zaprte – ne spi, gleda navzdol. Nos je dolg, usta majhna in oranžno rdeča. Vrat je nasičeno oranžno okrast in je najtoplejša ploskev na platnu; pod njim se začne temno modro črno oblačilo z visokim ovratnikom, ki se skoraj zlije z ozadjem. Ozadje je temno zeleno, obdelano z vidnimi potezami in proti levi nekoliko svetlejše. Ni pohištva, ni okna, ni predmeta: slikar je odstranil vse, kar bi nam povedalo, kje je.
Kaj muzej ve o tem platnu?
Več kot o večini. Zapis navaja, da je slika signirana zgoraj levo z rdečo – nenavadna izbira, saj se Modigliani običajno podpisuje s temno barvo. Zabeleženo je tudi, kaj piše na hrbtni strani platna: Modigliani. 3 Joseph Bara. Paris. To je naslov slikarjevega tedanjega pariškega ateljeja, tako da platno svoj kraj nastanka nosi kar na hrbtu. Delo je vpisano v obeh velikih katalogih Modiglianijevega opusa, kot Ceroni 124 in kot Patani 127. Muzej navaja, da digitalizacija njegovega inventarja še poteka, in za to delo ne objavlja zgodovine lastništva – zato je ne navajamo niti mi. Kjer zapis molči, molčimo tudi mi. Delo ima tudi svoj zapis na Wikipodatkih.
Naslov imenuje poklic, ne osebe
Poleg francoskega naslova muzej in katalogi sliko navajajo kot La servetta, Das Dienstmädchen, The Servant-girl in na Wikipodatkih kot The Waitress. Vsak od teh imenuje poklic. Nobeden ne imenuje nje. Noben zapis, do katerega pridemo, modelu ne da imena, in tudi mi ga ne dodamo – najbolj varno, kar se da reči o tem obrazu, je, da je zanj leta 1916 v Parizu sedel nekdo, ki se je preživljal z delom. To je bilo leto, ko je Modigliani slikal ljudi neposredno okoli sebe, krog, v katerem je to počel, pa danes imenujemo École de Paris.
Motiv med slikarjevimi deli
Polica nosi še druge obraze iz teh istih pariških let in skupaj se berejo bolje kot vsak zase: L’Enfant gras iz leta 1915 in Deček, oba modela s prav tako malo okolice kot ta. Za enako obravnavo obraza, ki ga je slikar dobro poznal, je tu Portret Moïsa Kislinga. Ves izbor je v galeriji Amedea Modiglianija, o slikarju pa smo napisali daljši članek.
Kako nastane naša ročno naslikana različica?
Slika jo slikar, s čopičem, v olju na platnu, po vašem naročilu. Vsaka umetniška slika nastaja nekaj tednov in vsaka kopija je nekoliko svoja; to je posledica tega, da dela človek in ne stroj. Pri tem motivu je težava tema. Oblačilo in ozadje sta oba temna in morata ostati dve različni temi, sicer se figura pogrezne v steno in slika izgubi svoj edini rob. Oranžno okrasta barva vratu je topel ton, ki drži vse platno skupaj, in mora ostati natanko tako topla, kot je – malo predaleč in videti je ožgana od sonca, malo premalo in slika postane hladna. Pred odpremo prejmete fotografijo končanega platna in jo potrdite. Nikoli ni tisk.
Katero velikost izbrati?
Za ta motiv predlagamo 50 × 70 cm. Je tiha, vase zaprta slika, ki jo je vredno gledati od blizu, zato se dobro obnese v višini oči v prostoru, kjer se ljudje zadržujejo in ne le mimo hodijo. Med merami, ki jih ponujamo, razmerjem izvirnika najbolj sledi 60 × 80 cm. Ker je platno temno, drži prostor s toplo svetlobo – jedilnico, steno ob knjižnih policah, kot, kjer svetla slika ne bi imela teže – pri 80 × 110 cm pa prenese tudi večjo steno, ne da bi se razredčila. Postimpresionistična slika v meri, ki je ni na seznamu, ni težava – naredimo jo po naročilu.
Pogosta vprašanja
Kje je izvirnik?
V Kunsthausu v Zürichu, inventarna številka 1851, darilo Ustanove Ulrica Hoeplija iz leta 1927.
Kdo je ta mlada ženska?
Noben zapis, do katerega pridemo, je ne imenuje. Naslov pove, s čim se je preživljala, ne kdo je bila.
Je La Petite Servante isto delo?
Da. To je francoski naslov, Das Dienstmädchen, La servetta in The Waitress pa so isto platno v drugih jezikih.
Kako natančno sledi razmerju izvirnika?
Izvirnik meri 54 × 73 cm. Razmerju najbolj sledi naša mera 60 x 80 cm, ki od razmerja izvirnika odstopa za 1,39 %.
- Motiv: mlada ženska do prsi, temni kratko postriženi lasje, oči skoraj zaprte in uprte navzdol, oranžno okrast vrat pred temno zelenim ozadjem
- Izvirnik: 54 × 73 cm, olje na platnu, 1916, Kunsthaus Zürich, inv. 1851
- Naša različica: ročno naslikano olje na platnu, osem mer ali po meri, s fotografijo v potrditev pred odpremo
- Dobro je vedeti: na hrbtni strani platna je slikarjev tedanji naslov ateljeja, kot ga navaja zapis, 3 Joseph Bara, Pariz – imena modela pa ni zabeležil nihče
Oči na tem platnu so naslikane brez zenic. Prešteli smo vseh 76 Modiglianijevih del na tej polici: 53 jih je takih, 17 ne – delo za delom.
